ČG

Festival so sklenili s pogovorom pod naslovom Vpliv vinske trgovine in kulture na razcvet Ptuja od konca 19. stoletja do začetka 20. stoletja, zgodba o Josefu Ornigu, najuspešnejšem županu in vinskem trgovcu v zlatem obdobju Ptuja. Letos mineva sto let od njegove smrti. Umrl je leta 1925 v Gradcu, kasneje pa so njegove posmrtne ostanke prenesli v družinsko grobnico na staro ptujsko pokopališče, danes Park spominov.

Razcvet Ptuja v Ornigovem času, ptujski župan je bil od leta 1894 do leta 1918, so predstavili Peter Vesenjak, strokovni vodja, Hosting Mangement&Consulting, d. o. o., voditelj pogovora, Franc Mlakar, podjetnik in ljubiteljski zgodovinar (preučevalec, raziskovalec), ter Maksimiljan Kadivec, glavni enolog Ptujske kleti. Prispevek dr. Tomaža Mesariča z naslovom Županovanje Josefa Orniga in duh časa na prelomu stoletja pa so v njegovi odsotnosti prebrali.

Ptujčani so z velikim zanimanjem prisluhnili še eni ptujski zgodbi, za katero bi si nekateri želeli, da je ne bi odstirali. Tudi zato gre vsa pohvala mlajši generaciji, ki je organizirala ta pogovor, ki se zaveda, da so del naše identitete vsi ljudje, ki so kadar koli živeli in ustvarjali v našem mestu. “Hkrati pa me žalosti, da tega še vedno niso sposobni poklicni zgodovinarji v našem mestu oz. njihove institucije z mestom na čelu,“ je na tem pogovoru še posebej poudaril Franc Mlakar. Po tem, kaj vse se je v našem mestu naredilo v tistem času, je bil Ornig največji župan na slovenskih tleh. Zato si ob stoletnici smrti zasluži obravnavo in razpravo o svojem delu kot zgodovinska osebnost.

ČG

„Velikopoteznost v provincialnem mestu, kot je bil takratni Ptuj, mu je prineslo sovražnike tudi med t. i. Nemci. Ornig ni imel lahke naloge, saj je moral v mestu balansirati med slovenskim in nemškim nacionalizmom. Danes vemo, da je predlagal, da se tudi nemško govoreči meščani naučijo slovensko. S tem je dokazal, da je razumel, kako mora nacionalno mešana pokrajina delovati. Ornig je v mesto tudi veliko vlagal. Kupoval in posloval je s polno mero tudi, ko so drugi zaradi družbenih sprememb že bežali iz mesta. Seveda se je nekega dne moral tudi sam odločiti, vedno pa se je odločal na podlagi ekonomskega razvoja in priložnosti v dani situaciji. Težko tudi rečemo, da je bil Ornig nemčur, če je 18 let financiral časopis Štajerc, ki je izhajal v slovenščini. Svojim otrokom je jasno povedal, da morajo diplomirati in se zraven akademske izobrazbe naučiti ene obrti in govoriti slovensko,“ je povedal Franc Mlakar.

Ptuj je bil po krivici razglašen za najbolj nemško mesto na Spodnjem Štajerskem. Redko kdo danes tudi ve, da so po drugi svetovni vojni z izgradnjo Kidričevega planirali popoln izbris Ptuja, kar pa se na srečo ni zgodilo, a ostaja na nek način pozabljen od države, od odločevalcev.

Ptuj je pod vodstvom Orniga dobil reprezentančno podobo 20. stoletja

Več v Štajerskem tedniku