Na Hodoškem jezeru našli 12 redkih želv, med njimi tudi mladi želvici
Prisotnost mladih osebkov kaže, da se močvirska sklednica, edina avtohtona sladkovodna želva pri nas, na tem območju tudi razmnožuje.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Javnem zavodu Krajinski park Goričko so letos prvič preverjali prisotnost močvirske sklednice na Hodoškem in Križevskem jezeru. Rezultati na Hodoškem jezeru so jih razveselili, saj so zabeležili kar 12 različnih osebkov te redke in ogrožene vrste.
Močvirska sklednica je edina avtohtona vrsta sladkovodne želve v Sloveniji. V naravi jo je težko opaziti, saj se ob najmanjšem znaku nevarnosti hitro umakne v vodo. Večino časa preživi v stoječih ali počasi tekočih vodah, ob toplih in sončnih dneh pa jo je mogoče opaziti med sončenjem na podrtih drevesih, štrlečih vejah in drugih mestih nad vodno gladino.
Našli tudi mlade osebke
Na območju Krajinskega parka Goričko prisotnost močvirske sklednice že dlje časa spremljajo na Ledavskem jezeru, letos pa so preverjanje prvič izvedli tudi na Hodoškem in Križevskem jezeru.
Na Hodoškem jezeru so zabeležili 12 različnih močvirskih sklednic, med katerimi so bili tudi mladi osebki. Dve manjši želvici z iztegnjeno glavo in repom nista presegali desetih centimetrov, odrasli osebki pa so bili dolgi skoraj do 30 centimetrov. Teža zabeleženih želv se je gibala med 80 in 655 grami.
Prisotnost tako mladih kot odraslih osebkov je pomembna ugotovitev, saj kaže, da se močvirske sklednice na območju Hodoškega jezera oziroma v njegovi bližnji okolici tudi razmnožujejo.
Hodoško jezero je zato skupaj z okoliškimi habitati pomemben življenjski prostor te redke vrste.
Potrebujejo tudi ohranjeno okolico jezera
Za preživetje močvirske sklednice niso pomembna zgolj ohranjena mokrišča, temveč tudi površine v njihovi okolici. Samice namreč v času razmnoževanja zapustijo vodo ter poiščejo primerno odprto in toplo mesto, kamor odložijo jajca. Pomembni so zato tudi ohranjeni travniki in druge odprte površine v bližini voda.
Močvirska sklednica je v Sloveniji redka in ogrožena. Med največjimi grožnjami zanjo so izginjanje in spreminjanje mokrišč, urejanje vodotokov, onesnaževanje ter pomanjkanje primernih kopenskih površin za odlaganje jajc. Ogrožajo jo lahko tudi tujerodne vrste želv, ki z njo tekmujejo za hrano, skrivališča in mesta za sončenje.
Na Križevskem jezeru je niso potrdili
Na Križevskem jezeru prisotnosti močvirske sklednice med letošnjim preverjanjem niso potrdili. Kot poudarjajo v Krajinskem parku Goričko, to še ne pomeni, da je tam ni. Gre namreč za zelo neopazno vrsto, ki jo je v naravi težko zaznati, zato bodo za zanesljivejšo oceno potrebna nadaljnja spremljanja.
Razveseljiva je tudi ugotovitev, da med preverjanjem ne na Hodoškem ne na Križevskem jezeru niso zaznali tujerodnih vrst želv.
S spremljanjem močvirske sklednice želijo bolje razumeti, kje vrsta živi, kakšno je stanje njenih populacij in kateri habitati so zanjo najpomembnejši. Ob tem poudarjajo, da z varovanjem mokrišč in njihove okolice ne ohranjamo le življenjskega prostora redke želve, ampak tudi številnih drugih vrst, ki so od vode odvisne.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
