Arhiv Štajerskega Tednika

Drava naj bi v desetih letih povzročila za več kot sto milijonov evrov škode na kmetijskih zemljiščih, poljščinah in infrastrukturi. Kljub številnim opozorilom po nujnosti ukrepov, jih razen nekaj lepotnih popravkov struga vse od leta 2012 ni bila deležna, je povedal direktor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek. Prepričan je, da je potreben resen razmislek o ureditvi reke Drave in celovit pristop. »Sicer nam lahko Drava pokaže še hujše zobe.«

Direktor zavoda je na seji sveta ptujske območne enote Kmetijsko-gozdarskega zbornice še povedal, da je osrednja težava v strogem režimu Nature 2000, ki da onemogoča poseganje v strugo reke Drave. »Ne razumemo, da smo leta 2023 in da ne izvajamo ukrepov, ki bi zmanjšali moč vode, hudourniških vod, ki povzročijo mnogo večjo škodo z erozijo kot samo razlitje.«

Povabilu na sejo in s tem pogovor o poplavni ogroženosti porečja Drave na območju Spodnjega Podravja sta se od vabljenih odzvala le predstavnik DEM Andrej Tumpej (na fotografiji) in predstavnik iniciative Poplave ob reki Dravi Darko Dobnik, medtem ko direktorja VGP Drava Boruta Roškarja in vodje Sektorja območja Drave na Direkciji za vode Mateje Klaneček ni bilo.

Razlivna območja bodo ostala

Medtem ko je na številnih področjih poglavitni razlog za neukrepanje denar, ta ne bi smel biti izgovor za neizvajanje ukrepov protipoplavne varnosti na porečju reke Drave. Tumpej je poudaril, da njihova družba skoraj dve petini svojega prihodka nameni koncesijskim dajatvam, vodnemu povračilu in nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Kar pomeni, da DEM letno nakaže dobrih 20 milijonov evrov na državne in občinske naslove. »Gre za ogromna sredstva, do katerih so upravičene lokalne skupnosti ob reki, vodni sklad in državni proračun. Zato ne vidim težav v upravljanju vodotoka z vidika finančnih sredstev,« je poudaril Tumpej. Večji izziv ali prepreka za urejanje vodotoka so obstoječi naravovarstveni režimi, meni. O razlivanju reke na kmetijske površine pa je razmišljal, da moramo reki Dravi  pustiti prostor. »Če ne bi imeli razlivnih površin med Mariborom in Ptujem, je vprašanje, kaj bi bilo s slednjim. Prav tako potrebujemo razlivne površine dolvodno od jezu Markovci, seveda pa je cilj, da voda ostane čim dlje v strugi. Na ta vprašanja mora odgovoriti stroka, a do zdaj do ustreznega soglasja ni prišlo.«

Darko Dobnik, sprašuje: »Smo mar največji idioti na Balkanu?«

Milan Unuk bo tožil, četudi »zatoži« bika

Preberite več v Štajerskem Tedniku