Komasacija v Hajdini: kmetje bi se morali odreči 24 hektarjem njiv – za grmovje!
Na občini Hajdina so doslej izpeljali že štiri sklope komasacij, ko so se lotili petega, pa se je zapletlo. Predmet zadnje komasacije so namreč kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju Nature 2000, zato je mariborski zavod za varstvo narave, preden bi prižgal zeleno luč za izvedbo komasacij, zahteval izdelavo študije o tamkajšnjem stanju varovanih ptic in njihovih ključnih delov habitata.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Študijo so pripravili na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), a je v slabo voljo spravila kmete-lastnike zemljišč, saj je po njihovem mnenju neživljenjska in zahteva nemogoče, poleg tega pa naj se na pozive, da se sestanejo in poiščejo kompromisne rešitve, na društvu sploh niso odzvali.
Kmetje so dokumentu očitali, da so v njem opisani samo negativni vplivi komasacije na okolje, nikjer pa ni omenjeno, da se zaradi pravilnih oblik parcel kljub višjim pridelkom zmanjša poraba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na hektar zemljišča. Zaradi manjše razpršenosti parcel pa je bistveno manjša tudi poraba goriv in posledično škodljivih izpustov CO2. Naravovarstveni dokument naj bi bil poleg tega izdelan brez fizičnega ogleda terena, kar pa na DOPPS-u odločno zanikajo.
Kmetje bi dali šest, ne pa kar 24 hektarjev
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
