Arhiv Dolenjskega lista

A. K./arhiv DL

Energetika je v zadnjih letih postala ena izmed najpomembnejših in z več kot milijardo evrov letnih prihodkov tudi najdonosnejših panog v Posavju, ki zaposluje že skoraj 15 odstotkov vseh zaposlenih v Posavju, z njo pa so neposredno povezana tudi številna podjetja. Posavski gospodarstveniki si zato tudi v prihodnosti želijo nadaljnjega razvoja energetike, kar so jasno povedali tudi na današnji okrogli mizi, ki jo je v luči sprejemanja novega energetskega programa Slovenije organizirala posavska gospodarska zbornica.

Med najpomembnejše investicije, ki posavsko energetiko čakajo v prihodnosti se omenjajo predvsem gradnja plinohrama na Senovem, hidroelektrarne na spodnji Savi, daljnovod Krško-Beričevo, odlagališče nizko- in srednje radioaktivnih odpadkov in drugi jedrski blok. Za gradnjo slednjega se že nekaj časa odločno zavzemajo v Gen energiji, ki predstavlja tako imenovani drugi energetski steber.

"Izgradnja drugega jedrskega bloka Sloveniji zagotavlja trajnostni vir energije, z njim bi znižali emisije ogljikovega dioksida, cena elektrike iz nuklearke pa je tudi zelo konkurenčna," je povedal direktor Gen energije Martin Novšak, ki pa hkrati priznava, da denarja za vse investicije v slovenski energetiki trenutno ni dovolj.

Za uresničenje različnih želja v energetiki naj bi državi namreč primanjkovalo približno 25 milijonov evrov, zato se je v zakulisju že začel boj za prevlado. V zadnjem času se tako spet omenja možnost združitve obeh energetskih stebrov, kar pa za Posavje, kot je bilo razbrati iz besed tamkajšnjih gospodarstvenikov, ni ravno najboljša napoved.

"Energetika danes veliko daje temu prostoru, vprašanje pa je, ali lahko to vlogo ohrani tudi v bodoče," meni direktor krške nuklearke Stane Rožman.

Zadnjo besedo pri oblikovanju energetske politike bo tako imela vlada, ki pa se bo mogla kmalu odločiti, ali bo dala prednost jedrski ali termo energiji. Denarja za gradnjo obeh velikih projektov v Posavju oziroma v Šaleški dolini bo namreč bržkone premalo, zato bodo pritiski na končno odločitev iz obeh koncev Slovenije prav gotovo še veliki.