Župan mestne občine Novo mesto Alojzij Muhič je danes organiziral posvet o zaostrenih gospodarskih odnosih v občini. Kot je poudaril, se zaveda, da bo sedanje gospodarsko stanje zelo vplivalo na bodoče delo občine, čeprav je za zdaj še težko oceniti, v kolikšni meri. Občinska uprava bo s predlogom proračuna za leto 2009 med drugim pripravila sveženj varčevalnih ukrepov za vse, ki so vezani na proračun.

Kot je dejal, so v zadnjem letu pripravljali projekt ustanovitve podjetniškega inkubatorja, za katerega je ministrstvo za gospodarstvo že odobrilo 1,85 milijona evrov pomoči ob ustanovitvi, ki naj bi bil spodbuda mladim podjetnikom, da bodo razvijali svoje ideje. »To je prvi korak k osamosvajanju, da ne bomo tako odvisni od velikih podjetij,« je dejal, dejstvo je namreč, da celotno gospodarstvo občine zdaj sloni na štirih velikih podjetjih.

»Gospodarstveniki in menedžerji smo zaskrbljeni,« je priznal Franc Panjan, podpredsednik Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine.

»Še tisti, ki so pred dvema tednoma zatrjevali, da se pri njih kriza ne pozna, danes pravijo drugače. Velja, da je danes bolje kot bo jutri. Če se stvari ne bodo spremenile, lahko pride do resnih težav,« je dejal. Prepričan je, da konjunkture gibanj, v takem obsegu, kot je bila, ne bo več. Kot direktor pa išče rešitve za prestrukturiranje podjetja tudi za čas, ko krize ne bo več.

»Svoja pričakovanja moramo naravnati visoko, da z njim ne bomo spodbujali malodušja,« je poudaril. Prepričan je, da bi se državni proračun moral takoj prestrukturirati in odmakniti določene predvolilne obljube. »Če ne pride do revitalizacije bančnega sistema takoj, bodo lahko vsi kasnejši ukrepi zaman,« je dejal.

Po oceni Zveze svobodnih sindikatov za Dolenjsko in Belo krajino bo v naslednjih šestih mesecih brez dela ostalo 500 do 600 delavcev. »Sindikati smo pri zamislih podjetij, kako varčevati, nejevoljni, saj se prikazujejo le ukrepi za zmanjševanje stroškov dela,« je povedal Jože Miklič.

Za sindikat ni sprejemljivo, da se z zmanjšanjem delovnika zmanjšajo tudi plače. »Vsi socialni partnerji niso dozoreli, niso še dojeli, da je kriza tu in da je treba spremeniti način obnašanja. Brez solidarnosti bo kriza dolgotrajna,« je prepričan.

Franci Bukovec, predsednik območne obrtne zbornice ugotavlja, da so krizo že občutili mali podjetniki, ki zaposlujejo od 1 do 3 ljudi, posebej težko je za tiste, ki izdelujejo izdelke za domačo industrijo.

»Naročila so se zmanjšala ali ukinila. Ljudje so vlagali v opremo, da so lahko sodelovali z industrijo, najeli kredite, zdaj pa jih nimajo s čim poplačati. Težava je tudi v tem, ker sami nimajo pravne službe, ki bi jim znala svetovati,« je poudaril. Meni, da je splošna kriza, ki je potrošnike prisilila k bolj racionalnem ravnanju, tudi kriza zaupanja.

Gibanja na trgu dela sicer še ne odražajo tega, ker se napoveduje, ocenjuje Franc Smerdu, direktor območne enote zavoda za zaposlovanje, ki je prepričan, da se bodo učinki krize pokazali šele v drugi polovici leta. »Skrb podjetij ni le, kako preživeti, ampak tudi kako zadržati kader. Zavedajo se, da bodo kakovosten kader potrebovali, ko bo prišlo do oživljanja proizvodnje,« opaža.