Pred dobrega pol leta smo pri nas doma nekam založili televizijski daljinski upravljalnik. Kje je končal, še danes ni jasno. Družinska drama. Kupiti nov televizor, nov daljin'c? Nič od tega, preprosto smo pričeli živeti bolj razgibano (»Stopi do televizorja in zamenjaj kanal.«) ter naravno gledali vedno manj v magično škatlo.

Oh, kaj pa novice? Splet. Vse je na spletu, kar se tiče novic. In ne ob 19.00, ampak takrat, ko se mi novice berejo ali gledajo. O Iraku, o poplavah, o tem, kje so pridelali največjo bučo ali krompir. Še več, prav briga me, če v nekem francoskem hotelu še niso slišali za RTVSLO, vse o dogajanju doma lahko izvem na različnih slovenskih spletnih straneh.

Oh, kaj pa zabavni programi? Splet. YouTube in še kaj bi se našlo. V mnogih primerih, oprostite, so domači amaterski posnetki mnogo bolj zanimivi od slovenske TV ali filmske humoristične produkcije. Nekateri celo profesionalni slovenski humoristi so že našli lastno nišo in proizvajajo »doma« prav zanimive video vsebine, ki so dostopne le na spletu.

Skratka, mogoče je živeti brez televizije in to ni le naša družinska ugotovitev, ampak do nje počasi prihaja vse več prebivalcev globalne vasi. Raziskave namreč kažejo, da medijska uporaba v prostem času narašča, kar pomeni, da vedno več prostega časa posvečamo nekakšnim elektronskim škatlicam. Potrebno pa je vedeti, da je porast opazen predvsem zaradi vedno večje uporabe interneta - velikokrat tudi na račun »klasičnih« množičnih medijev.

Osnovni razlog za priljubljenost interneta v naših življenjih kot informativnega ali zabavnega medija je preprost - daljinski upravljalnik je vedno v naših rokah - sami izbiramo, kaj bomo gledali ali brali, kdaj, kako in na kakšen način. Ob tem pa lahko najdemo na spletu tudi ljudi s podobnimi interesi ali mnenji ter se še dodatno vključimo v informacijske ali družabne tokove.

So tudi slabe posledice relativne odsotnosti (recimo slovenske) televizije in pogostejše uporabe interneta? Najbrž da, moja štiri in pol leta stara hčerka je pred tedni poklicala: »Hej, oči, wait a minute!« Verjetno preprosta posledica veselega klikanja na nek (recimo ameriški) aboten spletni oglas, ki je ob kliku zavpil: »Hey, wait a minute!«. Ampak to se mi še vedno bolj dopade, kot če bi znala na izust recitirati čisto slovenske telebajske.