M. M., arhiv DL

##IMAGE-3528142##

Na uredništvo Dolenjskega lista nam je pisala bralka, ki je izpostavila nekaj zanimivih vprašanj, ki se nanašajo na varovanje osebnih podatkov. Kot pojasnjuje, mora polnoleten dijak oziroma študent sam vložiti vlogo za štipendijo. Čeprav s svojimi starši nima skupnega gospodinjstva, mora za pridobitev državne štipendije kot družinske člane vpisati svoje starše (oz. v primeru razvezanih staršev mora vpisati tistega starša, h kateremu je bil ob razvezi dodeljen) in tudi vse svoje sorojence. Center za socialno delo (CSD) namreč tolmači, da so starši dolžni preživljati svoje otroke do 26. leta, če se ti šolajo.

Bralko v tem primeru moti, da bo polnoleten vlagatelj, torej otrok, prejel odločbo CSD, v kateri so razvidni vsi prihodki starša in vse premoženje staršev. Glede na to, da Furs obravnava vse posameznikove prihodke kot davčno tajnost, kako si lahko torej CSD privošči, da prihodke (in vrednost premoženja) posameznikov lahko posreduje tretjim osebam, pa čeprav je to otrok, ki niso prejemniki teh prihodkov, niti lastniki premoženj, se še sprašuje bralka, ki jo tudi zanima, kje je zakonska podlaga za ravnanje CSD pri pripravi in izdaji takšnih odločb.

Vprašanja smo posredovali informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, ki je v obširnem odgovoru, ki ga objavljamo v celoti, pojasnila:

»Navajanje dohodkov in premoženja družinskih članov, ki so bili upoštevani pri izračunu dohodka na družinskega člana v odločbi o državni štipendiji, ne predstavlja kršitve Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki se je začela uporabljati 25.5.2018, saj glede zakonitosti obdelave osebnih podatkov na tem področju ni prišlo do sprememb.

Na podlagi 16. člena Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1) se glede vprašanj statusa vlagatelja, postopka uveljavljanja državne štipendije, načina ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino državne štipendije, obdobja prejemanja in izplačila državne štipendije, sprememb okoliščin in pravil o neupravičeno priznani pravici do državne štipendije, nadzora nad delom CSD pri dodeljevanju državne štipendije ter zbirk podatkov uporabljajo določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. ZŠtip-1 v 6. členu še določa, da če ta zakon ne določa drugače, se v postopku dodeljevanja štipendij uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP). Na uporabo ZUP napotuje tudi 34. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), kar pomeni, da CSD-ji v postopku odločanja subsidiarno uporabljajo določbe ZUP.

Na podlagi določb ZUP je pred izdajo odločbe potrebno ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev. CSD mora tako v postopku odločanja o pravici do državne štipendije ugotoviti dejansko stanje, to pomeni tudi dohodke in premoženje celotne družine. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja CSD odloči o višini državne štipendije, svojo odločitev pa mora utemeljiti in na podlagi navedenih določb v obrazložitvi odločbe navesti ugotovljeno dejansko stanje.

Po določbi 37. člena ZUPJS obrazložitev odločbe o pravicah iz javnih sredstev vsebuje vrsto in višino dohodkov iz 12. člena ZUPJS ter vrsto in vrednost premoženja iz 17. člena ZUPJS, ki so bili upoštevani pri izračunu dohodka na družinskega člana po tem zakonu. Natančnejša obrazložitev je potrebna le, če posamezni pravici iz javnih sredstev ni ugodeno. V tem primeru se obrazloži le tisti del izreka, s katerim pravica ni bila priznana. Ta določba je specialna glede na prvi odstavek 214. člena ZUP, na podlagi katerega obrazložitev odločbe obsega: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

ZUPJS je torej glede na določbo ZUP zožil nabor podatkov, ki jih je potrebno navesti v obrazložitvi odločbe, vendar je v vsakem primeru potrebno navesti dohodke in premoženje družine, ki je bilo upoštevano pri izračunu dohodka na družinskega člana. CSD torej nima možnosti, da na odločbi o pravici do državne štipendije ne navede dohodkov ter premoženja družinskih članov in tisti, ki mu je odločba vročena, se tako seznani s premoženjskim stanjem družine, na podlagi katerega je bila izračunana višina štipendije, ki mu pripada, saj bi mu bila v nasprotnem primeru kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva zoper odločbo.

Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov, ki poteka v okviru postopkov uveljavljanja pravic iz javnih sredstev zato še vedno predstavlja ZUPJS, v katerem je še vedno določeno, da obrazložitev odločbe o pravicah iz javnih sredstev vsebuje vrsto in višino dohodkov ter vrsto in vrednost premoženja, ki so bili upoštevani pri izračunu dohodka na družinskega člana po tem zakonu. Natančnejša obrazložitev je potrebna le, če posamezni pravici iz javnih sredstev ni ugodeno. V tem primeru se obrazloži le tisti del izreka, s katerim pravica ni bila priznana, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

Glede na navedeno torej pri navajanju dohodkov in premoženja družinskih članov, ki so bili upoštevani pri izračunu dohodka na družinskega člana, v odločbi o državni štipendiji ne predstavlja kršitve GDPR, saj glede zakonitosti obdelave osebnih podatkov na tem področju ni prišlo do sprememb.«