
Finance in gospodarstvo / stran 271

V Italiji slovenska sol pol cenejša kot v trgovinah v Sloveniji
Da se je treba po nakupe odpraviti čez mejo, pravijo nekateri že dalj časa. Njihove trditve pa so vedno pogosteje podkrepljene tudi s primerjavo cen izdelkov, ki jih najdemo na spletu.


V Sloveniji lani porast ponarejenih evrskih bankovcev in kovancev
V Sloveniji se je število ponarejenih evrskih bankovcev in kovancev, umaknjenih iz obtoka, lani v primerjavi z letom 2022 ponovno povečal. Povečala se je tudi njihova skupna vrednost. Vseeno delež ponarejene gotovine po navedbah Banke Slovenije ostaja majhen, kot ostaja majhna tudi verjetnost, da bi prejeli ponaredek.

Obnova telovadnice v Črenšovcih je zaključena
Prenovljena telovadnica Osnovne šole Franceta Prešerna Črenšovci je bila predana namenu.

Sezona občinskih razpisov je tu

V Sloveniji povprečna plača krepko zrasla, a zakaj tega ne občutimo?
Kot kažejo podatki statističnega urada, se je povprečna slovenska plača lani krepko povišala. A ker so hkrati rasle tudi cene, imamo od tega bore malo.

Za sanacijo dveh plazov pol milijona evrov
Občina Cirkulane si pospešeno prizadeva sanirati številne plazove po lanskem silovitem neurju. Letos imajo na voljo še okoli 2,7 milijona evrov intervencijskih sredstev, ki jih morajo porabiti do konca leta. V začetku tedna sta občina Cirkulane in Komunalno podjetje (KP) Ormož podpisala dve pogodbi za sanaciji plazov v Brezovcu in Gradiščah.

Iščejo vodnike po gradu Borl
V Cirkulanah se že pospešeno pripravljajo na odprtje gradu Borl. To naj bi se zgodilo predvidoma še pred letošnjimi poletnimi počitnicami.

Projekt popisa košarice propadel: Četrt milijona evrov za cenovno iluzijo
Trgovci si lahko po letu dni neusmiljenega boja v bitki za najcenejšo košarico živil vendarle oddahnejo. Kmetijsko ministrstvo je zamrznilo spremljanje cen pri trgovcih, ki so v želji po zmagi iskali najcenejše izdelke, večino iz uvoza, z negativnimi maržami pa še dodatno (kratkoročno in v omejenih količinah) nižali cene izdelkov. In kakšen je izplen četrt milijona evrov vrednega projekta? Povprečno so se cene hrane in pijače zvišale za 4,6 %, cena je zmagala nad poreklom, potrošniki pa se (razen redkih srečnežev) piščančjega mesa za vsega en evro niso najedli.

Draga selitev predmetov iz ptujske Žitnice
Približno 60.000 evrov je doslej stala selitev eksponatov iz ptujske Žitnice v prostore podjetja Talum in dvorca Štatenberg. Skupni strošek bo predvidoma narasel še za okrog deset tisočakov. Gre za zahteven projekt, ki so ga morali izvesti, saj je treba objekt izprazniti, da lahko nadaljujejo aktivnosti, povezane z urejanjem arheološkega depoja na grajskem kompleksu.

Letos 50 milijonov iz Eko sklada za kreditiranje okoljskih naložb
Eko sklad bo letos za ugodno kreditiranje naložb na področju varstva okolja zagotovil predvidoma do 50 milijonov evrov, izhaja iz finančnega načrta sklada, ki ga je na današnji sprejel vladni odbor za gospodarstvo. Dodelil bo tudi za 34,5 milijona evrov nepovratnih finančnih spodbud za izboljšanje energetske učinkovitosti.

Nekoč središče družabnega življenja, danes pa Glavni trg sameva
Zakaj Glavni trg, ki je bil nekoč središče trgovskega in družabnega življenja Novega mesta, danes kljub prenovi to ni več, se sprašujejo mnogi. Zlasti v zimskih mesecih trg sameva – razen decembra – in mnogi gostinci obupujejo.

Na licitaciji lesa v Gornji Radgoni večinoma ponudba hrasta
Podjetje Gozdarstvo Gornja Radgona v partnerstvu s Pomurskim sejmom tudi letos, drugo leto zapored, organizira licitacijo lesa. Na prostoru sejmišča so zbrali 1440 kosov lesa v skupni količini okoli 1290 kubičnih metrov. Večinoma je v ponudbi hrast, sicer pa tudi druge drevesne vrste. Ponudbe kupcev zbirajo do 28. februarja.

Teš: Cena toplote lani z 11-odstotno rastjo, v začetku 2024 nižja
Cena toplotne energije, ki jo Teš proizvaja za Šaleško dolino, je bila v drugi polovici 2023 za nekaj več kot 11 odstotkov višja kot na začetku leta, v začetku tega leta pa bo zaradi ugodnejšega nakupa emisijskih kuponov glede na december nižja za okoli šest odstotkov, so za STA v odzivu na navedbe občin Velenje in Šoštanj zapisali v Tešu.

Novost za lastnike sončnih elektrarn - dobropisi za viške elektrike

Društvo obolelih zaradi azbesta: Manjšina naj ne govori v našem imenu
Društvo obolelih zaradi azbesta ocenjuje, da predlog novele zakona o varstvu okolja, ki bi zaostril zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig, ne bi zmanjšal vplivov na zdravje ljudi. V društvu ne želijo, da manjšina govori v njihovem imenu, in opozarjajo, da nekateri predlagatelji novele skušajo rušiti dosežke društva.



Kupujemo z očmi in kopičimo smeti, nato pa celo sežigamo
