M. P., E. P.

Počasi napredujemo po obhodnici Trdinovi poti. Razdelili smo etape na krajše, tako da se lahko priključi več udeležencev in da je manj težav z logistiko. Tudi zato, da je hoja užitek in med potjo do cilja, izvemo in si ogledamo še marsikaj novega in zanimivega. Za to poskrbi večni raziskovalec, jamar, ljubitelj narave, Marko Pršina. Njegovo budno oko opazi naravne lepote, ne samo skozi objektiv, rad jih pokaže tudi pohodnikom in udeležencem različnih dogodkov, ne samo v napovedniku Poletje v Kočevskem Rogu ... Marsikaj lahko preberemo na spletu, a tako v živo, med pohodom, je nekaj posebnega. Tudi še tako naporna pot postane lažja in zanimiva.

4. etapo smo začeli pri Čebelarskem domu v Podstenicah v sončnem jutru. Nadaljevali smo po makadamski cesti, se ustalili pri spomeniku, ki priča, da je bil v Podstenicah 17.5.1943 ustanovljen iniciativni odbor Zveze mladine Slovenije.

M. P., E. P.

Kočevski Rog slovi po bogastvu kraških pojavov in stvaritev narave. Naravni most in Zmajev rep sta izzvala začudenje vseh prisotnih. Na razgibanem kraškem ravniku v okolici Cink križa smo se sprehodili od vhoda v najgloblje roško brezno, mimo povojnega grobišča Dvojno brezno do Jelenovega hodnika, ob katerem smo prisluhnili zanimivi razlagi o delu jamarjev, o zanimivem hodniku, na koncu katerega so našli mogočno, ohranjeno rogovje jelena, katerega starost sega daleč v prazgodovino, skoraj 4000 let. Bilo je tako kot da bi poslušali legendo o jelenu, ki je izgubil rogovje v globoki jami in odšel neznano kam. Jamarji so pogumni raziskovalci, ki hočejo priti zadevi do dna in še več. Marko nam je pokazal tudi jamo v Rugarskih klancih, ki je spominsko obeležje.

Po Roški cesti smo nadaljevali do Štufne, kjer je razpadajoča gozdarska koča z velikim vodnjakom. V bližini je izhodišče na Veliki Rog 1099 m z označbami Trdinove poti. Kmalu ob poti nas je pričakalo presenečenje. Termovka s kavo in kozarčki na drevesu. Strma pot mimo Turškega in Belega studenca je bila takoj lažja. Studenčnico so po ceveh napeljali do vodnih zbiralnikov za potrebe roške žage, ki je prenehala z delovanjem pred začetkom druge svetovne vojne. Ob poti so nas spremljale zelene preproge čemaža in cvetočih kronic. Še zadnji vzpon in veselje na vrhu. Veliki Rog je najvišji vrh visokokraške planote Kočevski Rog. Njen največji zaklad je gotovo pragozd, gozd, kjer sekira še ni pela. Že pred stoletjem sta nam razgledanost kneza Auersperga in naravovarstvena misel gozdarja dr. Leopolda Hufnagla ohranili mogočne jelovo-bukove gozdove, kraljestvo medveda, volka, risa, orla … Narava v pragozdu že tisočletja nemoteno uveljavlja svoje zakone.

M. P., E. P.

Nekateri so se povzpeli na razgledni stolp, dodali nov žig v knjižico Trdinove poti, drugi pomalicali. S stolpa se pred nami odpre širok razgled na velik del južne in osrednje Slovenije. Povratek je sledil deloma po isti poti in nato do Doma skavtov, ki se nahaja sredi mogočnih roških gozdov, na mestu, kjer je v začetku prejšnjega stoletja stala žaga Rog, ki je delovala do spomladi 1932. Stroje so prodali za staro železo, lesene stavbe pa zažgali. V bližini je bil tudi zbiralnik vode in 35 km gozdne železnice.

Zaključek ob ognju, dobrotah iz nahrbtnikov, veseli obrazi so pokazatelj, da smo preživeli ponovno čudovit dan v lepotah neokrnjene narave. Hvaležni smo, da živimo na tako lepem koncu, daleč od betonskih mest, kjer se moraš peljati nešteto kilometrov, da doživiš to pristnost narave. Med odkrivanjem lepot divjine lahko odkrijemo marsikaj lepega in prisluhnemo bogastvu gozdov ter začutimo pristni stik z naravo, ki prispeva k dobremu počutju.