Višje sodišče v Mariboru je potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, po kateri mora država kmetu plačati 6900 evrov odškodnine zaradi škode na poljščinah. Kot smo že poročali, so kmetu iz Moškanjec pri Ptuju spomladi pred dvema letoma vrane uničile pet hektarjev velik posevek koruze.

Osebni arhiv

V pritožbi se je država sklicevala na to, da je kmet vedel, da v bližini gnezdijo poljske vrane, saj da so bili v zadnjih treh letih podobni škodni primeri na tem območju. Poleg tega so trdili še, da se kmetje o vsem obveščajo in da so se organizirali, da skupno zaščitijo pridelek pred vranami, zato je to moral vedeti. Sodišče je te trditve zavrnilo, saj je iz sodbe prvostopenjskega sodišča jasno, da kmet tega ni vedel. Nasprotno, glede na izpovedi prič enega od zavodov za gozdove in lovske družine lastnikov kmetijskih zemljišč nihče ne obvešča o škodnih primerih v okolici.

Osebni arhiv

»Zatrjevanje toženke v pritožbi, da se kmetje med sabo zagotovo obveščajo, je neizkazano in ni podprto z nobenim dokazom, prav tako je življenjsko nesprejemljivo, da bi se od posameznega kmeta kot dobrega gospodarja moralo pričakovati, da se pogovarja in komunicira z drugimi kmeti. Ne nazadnje je tožnik takoj po škodnem dogodku poklical lovsko družino, jih obvestil in se pozanimal, v istem letu pa so se kmetje tudi organizirali med sabo in zaščitili pridelek,« še piše v sodbi.

Jure Kljajić

Ni ravnal kot slab gospodar

Odvetnik Jože Korpič iz Murske Sobote, ki zastopa kmeta iz Moškanjec, je tako prepričal sodišče, da kmetovalcu ni bilo treba zaščititi njive s strašili in podobnimi odganjali ptic, ker ni razpolagal s podatkom, da je na območju, kjer kmetuje, v obdobju zadnjih treh let prišlo do dveh podobnih škodnih primerov. »Če je obstajala nevarnost povzročitve škode, bi ga moral upravljavec lovišča ali kdo drug na tistem območju obvestiti, da se to lahko zgodi, in mu hkrati predlagati način zaščite in priskrbeti odganjala,« je ob razsodbi dejal odvetnik. Njegovemu varovancu tako država oz. državno odvetništvo ne more očitati, da je ravnal kot slab gospodar, ker posevka ni zavaroval. »Tudi sicer se površina petih hektarjev ne da varovati pred poljskimi vranami. Ker je škodo povzročila vrsta vran, ki je zavarovana prostoživeča žival, je podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke, to je države,« je še dejal Korpič. 

So pa kmetje kasneje postavili strašila na njivi, ki pa, kot je razvidno tudi iz fotografije, vran ne prestrašijo.

Jure Kljajić

Državno odvetništvo se še odloča

Za komentar sodbe in napoved njihovega ravnanja v prihodnje smo se obrnili tudi na državno odvetništvo, ki je na prvostopenjskem sodišču branilo interese države oziroma kmetijskega ministrstva. Odgovorili so nam, da bodo sodbo preučili in se o njej posvetovali s svojo stranko, kmetijskim ministrstvom, ter se nato odločili, ali in kaj bodo storili v prihodnje. Možna je revizija postopka, ki jo morajo vložiti na vrhovno sodišče. Če je ne bodo vložili ali jo sodišče zavrne, postane sodba pravnomočna.

Jure Kljajić

Vrane delajo škodo tudi v soboškem parku

Kot nam je že pred časom povedal odvetnik Jože Korpič, se odpira vprašanje tudi za urbana naselja, kjer so se naselile vrane. »Če bo ta sodba postala pravnomočna v korist kmetovalca, bi lahko šlo za precedenčni primer v sodni praksi, kar bi pomenilo, da bi zaradi vran, ki povzročajo škodo, za odpravo škode morala najprej poskrbeti država ali lastniki zemljišč, kot je soboški park, in ne uporabnik te njive ali parka. Preprosto oziroma laično povedano, ali naj ljudje ne hodijo v soboški park, ker bi pričakovali, da jih nadlegujejo vrane, ali pa mora lastnik oz. upravljavec parka narediti vse, da bodo park uporabniki lahko uporabljali varno,« je takrat še dejal pravnik Korpič.

Vrane, ki so med najbolj inteligentnimi in iznajdljivimi pticami, delajo škodo na urbani opremi v parku, poročali pa smo že tudi, da so napadle sprehajalko.