Naj bodo gasilci še tako usposobljeni in opremljeni za posredovanje, to ne bo zares uspešno in učinkovito, če ne bodo imeli primernega dostopa do mesta posredovanja. To je, kot je dejal Luka Piko, svetovalec za gasilsko preventivo v novomeškem GRC, problematično v večjih mestih, blokovskih naseljih, nakupovalnih centrih …, kjer je število ljudi veliko in je strnjena pozidava. Dostopne poti so preozke, velikokrat na njih stojijo ali so parkirani avtomobili ali druge ovire, kar onemogoča hitro, učinkovito in varno posredovanje.

Takšnih primerov je tudi v Novem mestu kar nekaj. Tako je denimo ena od najbolj nedostopnih poti za gasilsko posredovanje v Novem mestu Novi trg in tudi Športna dvorana Marof, težko dostopno je tudi mestno jedro, Breg, Trška Gora, Ulica Slavka Gruma…

Komisija za preventivo, ustanovljena aprila lani v sklopu Skupnosti gasilsko-reševalnih zavodov Slovenije, katere namen je dvig nivoja požarne preventive na državnem nivoju, si je za eno svojih prvih nalog zadala ureditev problematike dostopov za gasilce. »To področje zakonodajno ni natančno opredeljeno, kar se pozna pri delu na terenu. Komisija, ki šteje 13 članov, predstavnikov služb požarne preventive iz vseh poklicnih gasilskih enot v Sloveniji, je tako v sodelovanju s Slovenskim združenjem za požarno varnost (SZPV) in Gasilsko zvezo Slovenije (GZS) začela pripravljati smernico z naslovom SZPV 206 – Površine za gasilce ob objektu in zagotavljanje preostalih pogojev za gasilsko intervencijo. Smernica bo predvidoma navedena v gradbeno-tehnični smernici TSG – Požarna varnost v stavbah, ki jo prenavlja ministrstvo za okolje in prostor. Po slednji se ravnajo projektanti za načrtovanje novogradenj in rekonstrukcij, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, obstoječe stanje na terenu pa se bo urejalo, ko bodo postavljeni temelji za novogradnje in rekonstrukcije,« je pojasnil Piko in poudaril, da bo vse to za projektante po njeni uveljavitvi obveza, zdaj namreč pri projektiranju sledijo nemškemu standardu, prevedenem in prenesenem v Slovenijo, ki pa je zajemal predvsem cestno infrastrukturo.

CELOVIT PRISTOP

Smernica obravnava dostopne poti za gasilce, delovne in postavitvene površine za gasilska vozila, označevanje intervencijskih poti in površin, dostope za gasilce in preostala interventna vozila preko zapornic in drugih cestnih zapor z gasilskim ali hidrantnim ključem, utrjenosti tal na teh površinah, dostopnost požarnih načrtov na objektih, vzdrževanje intervencijskih poti in površin, zagotavljanje komunikacije za gasilce v kletnih prostorih, skratka vse pogoje za uspešno in učinkovito ter varno interveniranje.

»Število in vrsta površin za gasilce ob objektu bo določena v TSG – Požarna varnost v stavbah in bo odvisna od namembnosti objekta, njegovih dimenzij, razpoložljivih virov vode za gašenje in drugih predvidenih sredstev za gašenje. Število in vrsta površin za gasilce ob objektu bodo morali biti opredeljeni v projektni dokumentaciji in požarnem načrtu. Izhodišče te smernice je, da so površine za gasilce ob objektu izvedene skladno z zahtevami študije oziroma zasnove požarne varnosti, te pa so povzete v požarnem načrtu. Če se površine za gasilce ob objektu spremenijo, je treba pridobiti mnenje izdelovalca študije oziroma zasnove požarne varnosti ali osrednje gasilske enote. Vse spremembe se vrišejo v požarni načrt, ki ga morajo predati pristojni gasilski enoti,« je nekaj poudarkov nastajajoče smernice povzel Piko.

Osnutek smernice je bil v javni obravnavi do 8. marca, zdaj bodo obravnavali prispele pripombe nanjo. »Po sprejemu bomo organizirali predstavitve smernice zainteresirani javnosti, to so projektanti, varnostni inženirji in gasilci, tudi na lokalnem nivoju,« je dejal Luka Piko, ki je tudi eden od sodelujočih pri njeni pripravi, in dodal, da glede na vse postopke predvidevajo, da bo smernica objavljena še pred poletjem.

Članek je bil objavljen v aktualni, 11. številki Dolenjskega lista z dne, 16. marec 2017.