Profimedia

Sodišče BiH je februarja letos Dodika obsodilo na enoletno zaporno kazen in mu izreklo še šestletno prepoved političnega delovanja. Tožilstvo mu je očitalo nespoštovanje odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta. Grozilo mu je sicer kar pet let zapora in deset let prepovedi političnega delovanja. Spomnimo, Dodik je obtožen, ker je 7. julija 2023 podpisal dva zakona, ki sta določala, da v Republiki Srbski ne izvajajo odločitev Schmidta in ustavnega sodišča BiH.

Napete razmere

Dodika obsodili na enoletno zaporno kazen, Vučić sklical nujno sejo sveta za nacionalno varnost

Tožilstvo je obtožilo tudi direktorja uradnega lista Republike Srbske Miloša Lukića, ki je dan kasneje zakona objavil v uradnem listu entitete. Schmidt je nato oba zakona razveljavil in uvedel spremembe kazenskega zakonika, po katerih so kršitve ustavne ureditve države opredeljene kot kazniva dejanja. Sodišče je Lukića takrat oprostilo obtožb.

Dodik se je v zadevi pritožil na prizivno sodišče v BiH, enako pa je v primeru Lukićeve oprostilne sodne storilo tožilstvo. Danes je znana razsodba. S pritožbo nista uspela niti Dodik niti tožilstvo, tako so Dodiku potrdili enoletno zaporno kazen, Lukiću pa oprostilno sodbo.

Dodik bo moral v skladu z odločitvijo sodišča prenehati opravljati predsedniške dolžnosti.

Dodik vplivanja na odločitev obtožil EU

Dodik je sodbo označil za poskus uničenja Republike Srbske. Ob tem je izrazil prepričanje v svoj prav in sonarodnjake pozval, naj ostanejo mirni in ga podprejo. Kot je zatrdil na tiskovni konferenci v Banjaluki, kljub sodbi ostaja na čelu entitete. Proti odločitvi se namerava boriti po pravni poti, poroča STA. Dodik je ob tem dejal, da po daytonskem sporazumu, ki je oblikoval povojno BiH, ne obstaja niti tožilstvo, niti sodišče BiH. Po njegovem prepričanju gre pri zadnji sodbi za »popolnoma politično odločitev«.

Dejal je, da se bo na pomoč obrnil Srbiji in ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ter da bo pisal ameriški vladi. Ob tem je največjo krivdo za aktualno politično krizo pripisal Evropski uniji in »muslimanskim strankam«, ki da so v sodelovanju z »muslimanskimi sodniki« - kot Dodik vztrajno zastarelo in žaljivo označuje Bošnjake - privedli do tega. Ob tem je sonarodnjake pozval, naj ostanejo mirni. »Tukaj se ne bo sprožila nobena puška, največja moč pa je v zbiranju,« je sklenil.

Dodik je poudaril, da je to napad na Republiko Srbsko, ki pa ga želijo prikazati kot postopek proti njemu. Po poročanju bosanskega časnika Dnevni Avaz je dejal še, da je to v BiH prinesla Evropska unija na čelu z vodjo delegacije EU v BiH Luigijem Sorecom. »Soreca je to storil z Marto Kos, neko komisarko za širitev, da bi dosegel kakršno koli zmago.« Dodik je poudaril še, da izrednih volitev »ne bo, dokler sem predsednik. Policijo pozivam, naj se vključi, da to prepreči.«

Ni se ustavil

Dodik je v preteklih mesecih zaostroval napetosti v državi, saj so njemu zveste oblasti v Republiki Srbski sprejele še več ustavno spornih zakonov. Tožilstvo BiH je nato uvedlo preiskavo proti njemu, predsedniku narodne skupščine Republike Srbske Nenadu Stevandiću in predsedniku vlade entitete Radovanu Viškoviću zaradi suma napada na ustavni red, še poroča STA. Ker se niso odzvali vabilu na zaslišanje, je sodišče BiH za vse tri izdalo nalog za pridržanje. Dodik je sicer kljub temu potoval po BiH kot tudi v tujino, v začetku julija pa se je vendarle zglasil na sodišču, ki je nato preklicalo tiralico. Enako sta za njim ravnala še Stevandić in Višković.

Nacionalistični voditelj je večkrat odkrito zagrozil z odcepitvijo Republike Srbske. Ob pritiskih iz Sarajeva in zahodnih prestolnic nanj se za podporo zanaša na Beograd in Moskvo.