Ivo Cagalj/PIXSELL

Debeljak je postal lastnik Brodosplita leta 2013, potem ko so predstavniki vlade in Debeljakovo podjetje DIV iz Samoborja podpisali pogodbo, po kateri je DIV za 3,7 milijona takratnih kun oz. okoli pol milijona evrov postal lastnik 99,78 odstotka delnic Brodosplita. S tem se je končal večletni proces privatizacije splitske ladjedelnice, ki je takrat zaposlovala približno 3600 delavcev.

Do danes je Brodosplit mestu Split ostal dolžan 1,8 milijona evrov za komunalno in vodno nadomestilo, medtem ko ministrstvu za pomorstvo, promet in infrastrukturo dolguje še dva milijona evrov koncesijske dajatve. Točen znesek denarja, ki ga je država v zadnjih 12 letih namenila Brodosplitu, še vedno ni znan.

Prihod azbestnega trajekta

V minulih dneh je prebivalce Splita vznemiril tudi prihod odsluženega italijanskega trajekta Moby Drea, ki je v tamkajšnjo ladjedelnico prispel, da bi z njega odstranili več kot 250 milijonov ton plošč, ki vsebujejo azbest. Ladja je v torek po protestih prebivalcev, ki jih je podprl tudi splitski župan Tomislav Šuta, morala zapustiti hrvaške vode.

Splitski mestni svetniki so v sredo na 7,5 ure trajajoči seji o prihodnosti ladjedelništva in Brodosplita po poročanju Hine soglasno sprejeli sklep, da ministrstvu za pomorstvo, promet in infrastrukturo ter ministrstvu okolje in zeleni prehod pošljejo dopis za ponoven pregled obstoječe zakonodaje, da bi se onemogočilo nadaljnji uvoz nevarnih odpadkov na Hrvaško.

Ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo so pozvali tudi, naj vladi posreduje predlog za prekinitev pogodbe o koncesiji na območju splitske ladjedelnice, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji. Predlagajo tudi, da država v primeru ponovne določitve meja pomorskega dobra na območju Brodosplita območje, ki bo zunaj teh meja, podari mestu Split, preostalo zemljišče pa naj se še naprej uporablja za ladjedelništvo.

Brodosplit je bil ustanovljen leta 1922 s spojitvijo več manjših ladjedelnic v Splitu. Ladjedelnica na današnji lokaciji v severnem delu mesta in neposredni bližini ene največjih morskih pristanišč na Hrvaškem deluje od leta 1932.

Območje splitske ladjedelnice kot največje hrvaške ladjedelnice obsega 560.000 kvadratnih metrov. V obdobju, ko je bila konkurenčna na svetovnih trgih, je imela 7000 zaposlenih, do leta 1990 pa je dostavila 350 ladij s skupno nosilnostjo več kot 10 milijonov ton.