Aktivno v šolo

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Odrasli pogosto odločamo, kako bodo otroci prišli do šolskih vrat. Ko o tem vprašamo njih, pa se pokaže precej drugačna slika. Novo zbiranje podatkov bo šolam in občinam pomagalo razumeti, kaj si učenci želijo in kaj jih pri tem ovira.

 – IPoP – Inštitut za politike prostora pred začetkom Evropskega tedna mobilnosti vabi osnovne šole in občine, naj preverijo potovalne navade otrok. Na platformi Kako hodimo v šolo? se bo 16. septembra začela nova sezona zbiranja podatkov o dejanskih in želenih načinih prihoda v šolo. Pretekla zbiranja so pokazala velik razkorak med željami otrok in njihovim vsakdanom. Po ugotovitvah inštituta si številni želijo več gibanja, samostojnosti in druženja na poti do pouka.

S kolesom bi jih šlo precej več

Jeseni 2023 je pri prvem množičnem preverjanju sodelovalo 38 osnovnih šol in skoraj 10.000 učencev. Aktivno, torej peš, s kolesom, skirojem ali rolko, jih je v šolo prišlo 35 odstotkov, takšen prihod pa bi si jih izbralo 70 odstotkov. Spomladi 2024 je sodelovalo že skoraj 12.000 učencev. Rezultati so bili podobni: aktivno jih je prišlo 37 odstotkov, tako pa bi jih želelo potovati 72 odstotkov.

Še posebej izrazita je bila razlika pri kolesarjenju. Jeseni 2023 si je s kolesom želelo v šolo 26 odstotkov sodelujočih otrok, dejansko pa so tako prišli le trije odstotki. Na IPoP poudarjajo, da njihove izkušnje ovržejo predstavo, da so otroci leni ali da se najraje vozijo z avtomobilom. Oviro vidijo predvsem v možnostih za aktivno pot, ki jih odrasli ustvarjajo z urejanjem prostora in prometa.

Dve vprašanji, ki lahko spodbudita spremembe

Šole lahko v novem zbiranju sodelujejo od 16. septembra do 30. novembra 2026. Na izbrani dan naj učence vprašajo, kako so prišli v šolo in kako bi si želeli potovati, če bi lahko izbirali sami. Podatki bodo prikazani na platformi, kjer bo mogoče primerjati dejanski in želeni način prihoda ter spremljati spremembe skozi čas. Ugotovitve bodo tudi izhodišče za pogovor z otroki, starši in občino.

Vodja programa dr. Maja Simoneti poudarja, da poznavanje tega razkoraka pomaga pri urejanju šolskih poti ter prometa in prostora v okolici šol. Na podlagi podatkov lahko šole občinam predlagajo konkretne izboljšave. Pri iskanju rešitev je treba upoštevati tudi oddaljenost doma od šole, postaje šolskega avtobusa in navade staršev. Pomembni sta še njihova ocena varnosti poti in zaupanje v otrokovo samostojnost.

Varnejša pot se začne pri odraslih

Starši lahko otroke podprejo tako, da jih spremljajo peš ali s kolesom ter za krajše razdalje tudi sami pogosteje izberejo aktivno pot. Šole lahko organizirajo Pešbus ali Bicivlak in učence vključijo v ocenjevanje varnosti šolskih poti. Občine pa lahko umirjajo promet in skupaj s šolami ter družinami preurejajo šolsko okolico. Po poudarkih IPoP je pri tem pomembno prisluhniti izkušnjam otrok, ki te poti uporabljajo vsak dan.

Nekatere občine so takšne ukrepe že uvedle. Ob Osnovni šoli Medvode so uredili enosmerni promet, cono 30 in postaje Poljubi in odpelji. V Trbovljah so širšo cono 30 vzpostavili na območju šolskih poti, v Solkanu pa so poskusno omejili motorni promet mimo šole. Tudi drugod so s postajami Poljubi in odpelji razbremenili prostor pred šolami avtomobilskega prometa.

Program Aktivno v šolo in zdravo mesto vodi IPoP, pri izvajanju pa sodeluje CIPRA Slovenija. Sofinancira ga Ministrstvo za zdravje v okviru nacionalnega programa Dober tek, Slovenija. Več informacij o programu in sodelovanju je na voljo na aktivnovsolo.si.