V Velenju 74 naprav za reševanje življenj. Bi vedeli, kje je najbližja?
Preverili smo, koliko defibrilatorjev je v Velenju, kje jih najdemo in koliko jih je dostopnih tudi ponoči.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Človek se nenadoma zgrudi. Ne odziva se in ne diha normalno. Ob njem smo mi – svojci, sodelavci ali mimoidoči. Bi vedeli, kaj storiti in kam po najbližji defibrilator?
Danes, 16. oktobra, obeležujemo svetovni dan oživljanja. Sporočilo Rdečega križa Slovenije je jasno: vsakdo lahko reši življenje.
Tudi v Velenju imamo za hitro pomoč pomembno oporo – mrežo avtomatskih zunanjih defibrilatorjev oziroma AED ter usposobljene prve posredovalce.
Od 74 naprav jih je 52 dostopnih tudi ponoči
Po podatkih, ki nam jih je predstavil Andrej Rupreht z Urada za razvoj in investicije Mestne občine Velenje, je v občini nameščenih 74 defibrilatorjev. Med njimi jih je 52 dostopnih 24 ur na dan.
Razlika je pomembna. Naprava v objektu, ki je ponoči zaklenjen, takrat ni enako dosegljiva kot defibrilator na dostopni zunanji lokaciji. Zato je koristno, da poleg mesta namestitve poznamo tudi čas dostopnosti.
Lokacije občina določa v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in mestnimi četrtmi ter ob upoštevanju pobud občanov. Med novejšimi pridobitvami, ki jih je navedel Rupreht, je naprava na Kardeljevem trgu 2, pridobljena z donacijo.
Lokacije lahko občani preverijo na spletni strani Mestne občine Velenje, kjer je objavljen zemljevid defibrilatorjev. To je smiselno storiti že danes, ko naprave še ne potrebujemo.
Naprava nas vodi, prvi korak pa moramo narediti sami
»Gre za napravo, ki uporabnika sama vodi skozi celoten postopek in ne zahteva predhodnega zdravstvenega znanja,« poudarja Rupreht.
Prav strah pred napačnim ravnanjem je lahko ovira, zaradi katere ljudje oklevajo. AED z navodili pomaga pri uporabi in analizira srčni ritem, vendar do človeka ne more priti sam.Nekdo ga mora prinesti, vključiti in slediti navodilom.
Če se oseba ne odziva in ne diha normalno, takoj pokličemo 112 ter začnemo oživljanje po navodilih zdravstvenega dispečerja. Če je prisotnih več ljudi, naj nekdo prinese AED, drugi pa medtem izvaja stise prsnega koša.
Ob uporabi sledimo navodilom naprave; med analizo ritma in morebitnim električnim sunkom se osebe nihče ne sme dotikati.
Gasilci pomagajo še pred prihodom reševalcev
Velenjsko mrežo naprav dopolnjuje sistem prvih posredovalcev, v katerem sodelujejo posebej usposobljeni gasilci. Ob nujnem dogodku lahko prispejo še pred reševalno ekipo in začnejo izvajati življenjsko pomembne ukrepe.
Po podatkih, ki jih je predstavil Rupreht, so prve posredovalne enote v preteklem letu posredovale 15-krat. V nekaterih primerih so uporabile tudi defibrilator.
Toda tudi prvi posredovalci potrebujejo čas, da pridejo na kraj. Zato ostaja pomemben odziv očividcev: pravočasen klic, začetek oživljanja in uporaba dosegljivega AED.
Za delujoč AED je treba skrbeti
Nameščena naprava potrebuje redno preverjanje, ustrezne baterije in uporabne elektrode. Za vzdrževanje je načeloma odgovoren lastnik, občina pa skrbi za naprave, ki jih je kupila sama oziroma so v lasti krajevnih skupnosti.
Po Ruprehtovih pojasnilih občina za vzdrževanje namenja sredstva, praviloma pa ji letno uspe zagotoviti tudi eno do dve novi napravi. Ob širjenju mreže ostaja cilj, da so defibrilatorji tehnično brezhibni in pripravljeni na uporabo.
Enako pomembno je znanje ljudi. V lokalnem okolju usposabljanja pripravljajo zdravstveni dom, Rdeči križ, gasilska društva in druge organizacije. Praktičen preizkus omogoča, da postopke spoznamo v mirnih okoliščinah, še preden bi jih morali uporabiti pri človeku.
Pomagati se lahko učijo že otroci
Rdeči križ Slovenije ob letošnjem svetovnem dnevu oživljanja opozarja tudi na zgodnje učenje prve pomoči. V posredovanem gradivu navaja, da se več kot 60 odstotkov srčnih zastojev zgodi doma. Prvi, ki lahko pomagajo, so zato pogosto družinski člani.
Že majhni otroci se lahko učijo prepoznati nevarnost in poklicati pomoč. Zahtevnost postopkov nato prilagajamo njihovi starosti in sposobnostim. Pri izvajanju učinkovitih stisov prsnega koša je poleg znanja pomembna tudi telesna razvitost.
Pri približevanju prve pomoči najmlajšim pomagajo tudi poučne zgodbe o medvedu Henriju. Rdeči križ jih uporablja za spoznavanje različnih nevarnih situacij in ukrepov, s katerimi lahko pomagamo sebi ali drugim.
Znanje, ki ga je vredno obnoviti
Svetovni dan oživljanja simbolično zaključuje mesec prve pomoči, ki je letos potekal pod sloganom »Prva pomoč brez meja – pomoč vsakomur, povsod.« Brezplačne delavnice se bodo po navedbah Rdečega križa nadaljevale tudi do konca oktobra. Pregled je dostopen v okviru akcije Slovenija oživlja.
Za začetek pa si lahko vsak zastavi preprosto vprašanje: kje je najbližji dostopni AED mojemu domu ali delovnemu mestu? Ko bomo odgovor potrebovali zares, bo čas za iskanje precej krajši.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.