Dr. Tomaž Teropšič: Odgovor na okupacijo so bili partizani
Mestni muzej Krško je ob 80. obletnici konca 2. svetovne vojne pripravil pogovor z vojnim in vojaškim zgodovinarjem dr. Tomažem Teropšičem.

Dr. Tomaž Teropšič je govoril o 2. svetovni vojni s poudarkom na dogajanju v Posavju in na Kozjanskem. Kot je v uvodu povedala muzejska svetovalka dr. Helena Rožman, ki je usmerjala pogovor, gre za enega največjih poznavalcev omenjenega vojnega dogajanja na ožjem in širšem prostoru Štajerske.

Posavje so si, kot je povedal Teropšič, ob okupaciji razdelili Nemci, ki so vzeli večji del, in Italijani, nekaj vasi pa je okupirala Neodvisna država Hrvaška.
Načrt za uničenje
Kot je dejal dr. Teropšič, je nacistična Nemčija načrtovala, da bo na Sotli naredila branik med slovanstvom in germanstvom. »Načrt je bil takšen, da bodo nacistični okupatorji najprej izgnali s tega območja prebivalce in tam naselili svoje ljudi. Načrt je predvideval, da bodo potem stiskali mejo od severa in juga tako dolgo, dokler ne bodo na tem ozemlju ostali samo Nemci. Kar pomeni v prvi fazi izgon, v drugi fazi pa bi Slovenci postali sužnji, delovna sila, zato da se bogati tretji Rajh, na koncu pa bi se Slovenci izčrpali ob delu in umrli kot sužnji.«

Upor
Ta načrt ponemčenja jim je preprečila uporniška, gverilska partizanska vojska, je poudaril Teropšič. »Ne moremo Posavja izločiti iz konteksta Evrope. Nacisti so imeli načrt, da uničijo celo Evropo in da na koncu ostanejo samo Nemci. Mi smo bili deležni med prvimi tega načrta. Proti tej nameri so se Slovenci začeli upirati, kajti, kaj ti preostane drugega, če te nekdo obsodi na smrt? Ostane ti pokončnost in v pokončnosti se rodi upor. In tako so se začele rojevati uporniške skupine. Te uporniške sile, to so bili seveda naši očetje in dedje. Vse enote lahko štejemo za herojske, za junaške, ker so se njihovi pripadniki uprli najmočnejši vojaški sili v Evropi. V Posavju se je najprej zbrala krška partizanska skupina. Nato so nastali Brežiška partizanska četa, Kozjanska četa, Kozjanski bataljon in Kozjanski odred, ki je bil leta 1944 najuspešnejša partizanska enota na Slovenskem. V letu 1945 smo dobili nov Kozjanski partizanski odred.«
Osvoboditev
Po Teropšičevih besedah so maja 1945 partizanske enote jugoslovanske armade prodirale iz smeri Zagreba proti Karlovcu in Brežicam. »Brežice so osvobodili 10. maja 1945 v popoldanskih urah. To so bile enote 8. krajiške brigade iz sklopa 4. krajiške divizije 2. armade jugoslovanske armade. Krško so osvobodile enote 6. krajiške brigade, te enote so po levi strani Save tudi prodirale proti Sevnici. Z desne strani Save so osvobajale enote Kozjanskega odreda. Tako so enote Kozjanskega odreda zavarovale Senovo in 12. maja vkorakale v Sevnico. Druge enote Kozjanskega odreda so v istem času kot prve partizanske enote vstopile v Celje.«

Gimnazija Brežice
Nemci so, kot rečeno, iz Posavja izgnali prebivalce. Toda nekatere so pustili, in sicer zato, da je lahko deloval sistem nemške uprave. Tako so pustili, npr., železničarje, kajti železnica je bila za Nemce izjemnega pomena. Nemci so ustanovili tudi gimnazijo, ki je bila najprej na Senovem in potem v Brežicah, kjer je njena naslednica danes Gimnazija Brežice.
»Gimnazijo Brežice so ustanovili nacistični okupatorji, ampak niso je ustanovili za Slovence, ampak za svoje kočevarske Nemce. Zanimivo je, da je bilo v razredih malo Kočevarjev, medtem ko je bilo Slovencev veliko,« pove dr. Tomaž Teropšič, ki pravi, da ustanovitev gimnazije lahko ocenimo kot pozitivno dejanje Nemcev.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se