Profimedia

Strokovnjaki opozarjajo, da je prepoznavanje simptomov ključnega pomena za varnost žensk.

Kaj se zgodi pri zunajmaternični nosečnosti?

Pri običajni nosečnosti oplojeno jajčece potuje po jajcevodu do maternice, kjer se ugnezdi in začne razvijati. Pri zunajmaternični nosečnosti pa se jajčece ustavi na napačnem mestu – najpogosteje v jajcevodu, redkeje pa v jajčniku, trebušni votlini ali celo materničnem vratu. Zarodek v primeru zunajmaternične nosečnosti nima možnosti preživetja. 

Ker jajcevod ni prilagojen za rast zarodka, lahko pride do rupture (pretrganja) jajcevoda, kar povzroči hude notranje krvavitve in je za žensko lahko smrtonosno. »Maternica je edini organ, ki se lahko varno razteza in nosi nosečnost. V jajcevodu se tkivo ne more širiti, zato je tveganje za pretrganje zelo visoko,« pojasnjujejo ginekologi.

Kako pogosta je zunajmaternična nosečnost?

Zunajmaternična nosečnost se pojavi v približno 2 odstotkih vseh nosečnosti, pri čemer kar 90 odstotkov primerov nastane v jajcevodih. Čeprav se morda sliši malo, so posledice lahko izjemno hude.

Profimedia

Tveganje je večje pri ženskah, ki so že imele zunajmaternično nosečnost, vnetno bolezen medenice (PID), operacije jajcevodov, težave z zanositvijo ali zdravljenje z umetno oploditvijo (IVF). K rizičnim dejavnikom sodijo tudi endometrioza, spolno prenosljive okužbe, kajenje ter nosečnost z materničnim vložkom (IUD). Višje tveganje imajo tudi ženske, starejše od 35 let.

Pomembno pa je poudariti, da kar polovica žensk s to diagnozo nima nobenega znanega dejavnika tveganja.

Simptomi: kdaj poiskati nujno pomoč?

Zgodnji znaki so pogosto podobni običajni nosečnosti: izostanek menstruacije, občutljive dojke in utrujenost. A pri zunajmaternični nosečnosti se pojavijo tudi opozorilni simptomi, kot so:

• vaginalna krvavitev,
• bolečine v spodnjem delu trebuha, medenici ali križu,
• omotica ali šibkost.

Ko jajcevod poči, se simptomi močno stopnjujejo. Pojavijo se lahko nenadna ostra bolečina, bolečina v rami, padec krvnega tlaka, omedlevica ali občutek pritiska v danki.

»Če nosečnica nenadoma občuti močno bolečino v trebuhu ali se pojavi nenavadna krvavitev, je to nujno medicinsko stanje. Takoj je treba obiskati urgenco,« opozarjajo zdravniki.

Profimedia

Kako poteka diagnostika?

Večina žensk za zunajmaternično nosečnost izve ob prvem ginekološkem pregledu, na krvnih testih ali ultrazvoku. Diagnoza vključuje:

• test nosečnosti (urinski test),
• krvni test hormona HCG – pri zunajmaternični nosečnosti je njegova rast pogosto počasnejša,
• ultrazvok, ki pokaže, ali je jajčece v maternici ali zunaj nje.

Najpogosteje se zunajmaternična nosečnost odkrije v prvem trimesečju, okoli 8. tedna nosečnosti.

Zdravila ali operacija

Zdravljenje je odvisno od stanja nosečnice in napredovalosti nosečnosti.

Metotreksat: zdravilo, ki ustavi rast zarodka in ohrani jajcevod, če ta še ni počil. Daje se z injekcijo, zdravljenje pa spremlja več kontrolnih pregledov.

Kirurški poseg: v primeru rupture ali nevarnosti rupture je potrebna nujna operacija, običajno laparoskopska (skozi majhne reze v trebuhu). Zdravnik odstrani jajčece ali celoten jajcevod, če ne gre drugače.

Profimedia

Življenje po zunajmaternični nosečnosti

Dobra novica je, da lahko večina žensk po zunajmaternični nosečnosti še vedno zanosi in rodi zdravega otroka. Če je odstranjen en jajcevod, drugi pogosto zadošča za zanositev. V pomoč je lahko tudi oploditev z biomedicinsko pomočjo (IVF).

Ginekologi priporočajo, da se z novo nosečnostjo počaka približno tri mesece, da se telo zaceli in zmanjša tveganje za ponovitev.

Jo lahko preprečite?

Zunajmaternične nosečnosti ni mogoče povsem preprečiti, lahko pa se tveganje zmanjša. Zdravniki svetujejo:

• prenehanje kajenja,
• skrb za zdravo telesno težo,
• preprečevanje spolno prenosljivih okužb,
• redne ginekološke preglede.