Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Program DORA je slovenski državni preventivni zdravstveni program, namenjen zgodnjemu odkrivanju raka dojk, ki je najpogostejša oblika raka pri ženskah. Zgodnje odkrivanje je ključno, saj lahko pravočasna mamografija v sklopu programa DORA zazna rakave spremembe v tkivu, še preden jih ženska ali njen osebni zdravnik sploh lahko zatipata. Ko je bolezen odkrita na tako zgodnji stopnji, je zdravljenje bistveno manj naporno in agresivno, možnost za popolno ozdravitev pa je zelo visoka.

Nič čudnega torej, da se presejalni program DORA uvršča med najuspešnejše presejalne programe za raka dojk v Evropi - tako po učinkovitosti kot po udeležbi. Kot nam je v zanimivem pogovoru zaupala vodja programa, radiologinja Katja Kovše, vsako leto na presejalno mamografijo povabijo okoli 140.000 žensk, z načrtovano širitev starostne meje udeleženk pa se bociljna populacija žensk povečala za približno 40 odstotkov.

Program DORA je bil v Sloveniji zagnan leta 2008. Od takrat je bilo opravljenih že več kot milijon mamografij. Pri koliko ženskah ste odkrili raka dojk in kakšen pomen ima zgodnje odkrivanje te bolezni?

Res je, v programu DORA smo od začetka delovanja opravili že več kot milijon mamografij in pri okoli 7.000 ženskah odkrili raka dojk. Vsako leto opravimo mamografijo pri približno 110.000 ženskah, pri okoli 620 ženskah pa odkrijemo raka dojk.

Namen presejalnega programa DORA je z mamografijo odkrivati raka dojk v zgodnji fazi, ko je ta še majhen, netipen in omejen na dojko. Kar 80 odstotkov rakov dojk, odkritih v programu DORA, odkrijemo v zgodnji fazi, ko je rak še omejen na dojko. Zgodnje odkrivanje raka dojk je zelo pomembno, saj je zdravljenje majhnega raka, omejenega na dojko, praviloma zelo uspešno. Verjetnost ozdravitve je večja, zdravljenje pa je običajno tudi manj obsežno, zato je kakovost življenja bolnic boljša. S kakovostnim presejalnim programom lahko dokazano zmanjšamo umrljivost zaradi raka dojk v ciljni populaciji žensk za do 30 %, če se ženske presejanja redno udeležujejo.

Program DORA je danes po doseženih rezultatih eden najuspešnejših presejalnih programov za raka dojk v Evropi. Njegova učinkovitost se odraža tudi že na ravni zdravja populacije, saj podatki Registra raka Republike Slovenije kažejo, da se od uvedbe programa DORA v Sloveniji povečuje delež rakov dojk, odkritih v omejenem stadiju, in zmanjšuje delež napredovalih rakov.

DORA - Onkološki inštitut

Vodja presejalnega programa ste dobro leto in pol, sodelujete pa že od leta 2017. Kaj vse se je spremenilo v teh skoraj 10 letih?

Moji začetki v programu DORA leta 2017 sovpadajo z vzpostavitvijo programa na območju celotne države, ko so bili vzpostavljeni vsi presejalni centri v 19 krajih po Sloveniji. Od leta 2019 so v program DORA redno povabljene vse ustrezne prebivalke Slovenije, stare od 50 do 69 let. Na leto tako zdaj na presejalno mamografijo povabimo okoli 140.000 žensk, mamografijo pa opravimo pri okoli 110.000 ženskah. Že od vsega začetka programa DORA veliko pozornost namenjamo zagotavljanju visoke ravni kakovosti na vseh korakih presejanja in usmerjenosti k potrebam vabljenih žensk. Posebno pozornost namenjamo tudi ozaveščanju žensk in prepoznavnosti programa. Posledično ženske programu zaupajo in se ga redno udeležujejo; udeležba žensk v programu DORA je med najvišjimi v Evropi.

V zadnjih letih skrbimo za ohranjanje visoke ravni kakovosti in prepoznavnosti programa. S tem namenom redno nadzorujemo kakovost mamografske opreme in kakovost dela osebja, izvajamo usposabljanja in izobraževanja zaposlenih ter ozaveščamo javnost o pomenu zgodnjega odkrivanja raka dojk v programu DORA. Poleg tega se trudimo, da je program za ženske čim lažje dostopen ter da so obravnavane prijazno in strokovno, tako da imajo v programu dobro izkušnjo. Imamo tudi svoj kontaktni center in spletno stran, kjer lahko ženske prejmejo vse potrebne informacije, prek brezplačne telefonske številke 080 27 28 ali e-pošte dora@onko-i.si pa se lahko tudi zelo enostavno prenaročijo, če jim dodeljeni termin ne ustreza.

Stalno spremljamo evropske smernice in nove dokaze ter svoje procese prilagajamo novim dognanjem. Kot dodatno preiskavo pri opredeljevanju sprememb, odkritih na mamografiji, smo tako v zadnjih letih dodali na primer mamografijo s kontrastnim sredstvom in uvedli tudi biopsijo sumljivih sprememb pod kontrolo kontrastne mamografije. Glede na novejše dokaze in priporočila o učinkovitosti presejanja za raka dojk tudi pri mlajših in starejših ženskah, starih od 45 do 74 let, smo v letih 2025 in 2026 izvedli pilotno raziskavo za širitev programa na to starostno skupino.

V zadnjih letih je udeležba v programu okoli 78-odstotna, kar Slovenijo uvršča med najuspešnejše evropske države. A čeprav je program pri nas brezplačen, se dobra petina žensk na vabilo vendarle ne odzove. Kje iskati razloge za to?

Najprej bi rada pohvalila vse ženske, ki se redno udeležujejo presejalne mamografije. Udeležba je pri nas zelo visoka, kar kaže tudi na zaupanje žensk v program.

Razlogi, zakaj se nekatere ženske ne udeležijo pregleda, so različni. Pri nekaterih sta lahko prisotna strah pred samo preiskavo ali strah pred morebitno diagnozo raka.

Nekatere ženske se bojijo bolečine med mamografijo, saj dojko med slikanjem za nekaj sekund stisnemo. To je potrebno, da se tkivo razpre in lahko bolje vidimo morebitne spremembe, hkrati pa s tem zmanjšamo tudi potrebno dozo sevanja. Povedala bi, da večina žensk stisk dojk med pregledom občuti kot kratkotrajno nelagodje. Pri nekaterih z bolj občutljivimi dojkami je lahko bolečina izrazitejša, vendar mine po nekaj sekundah, ko stisk popustimo. Bolečina je manjša, če je ženska med preiskavo sproščena, zato je pomembno, da svoje strahove pred slikanjem zaupa radiološkemu inženirju. Ta lahko postopek prilagodi in pomaga, da je mamografija čim manj neprijetna.

Nekatere ženske pa skrbi na primer rentgensko sevanje. Pri mamografiji je odmerek sevanja zelo majhen in primerljiv s količino sevanja iz naravnega okolja, ki smo mu izpostavljeni v nekaj tednih življenja. Tveganje je torej zelo majhno, koristi presejalnega pregleda pa so bistveno večje.

Onkološki inštitut Ljubljana

Bi lahko pojasnili praktično, po korakih, kaj pomeni udeležba v presejalnem programu DORA: kako poteka sam pregled in kaj se zgodi, če izvidi pokažejo nenavadne spremembe?

Torej v programu DORA na presejalno mamografijo vsaki dve leti povabimo vse ženske, stare od 50 do 69 let. Vabilo, v katerem so navedeni lokacija, datum in ura pregleda, ženskam pošljemo pisno na dom. Priložene so tudi ključne informacije o presejalnem programu in kontaktni podatki, prek katerih se lahko ženske zelo enostavno prenaročijo, če jim termin ali lokacija ne ustrezata.

Na dan pregleda se radiološki inženir najprej na kratko pogovori z žensko o morebitnih predhodnih obravnavah in slikanju dojk ter boleznih v družini. Nato opravi vizualni pregled dojk in mamografijo. Slikanje vsake dojke se opravi v dveh ravninah, skupaj torej štiri slike. Celotna obravnava pri radiološkem inženirju traja približno 10 minut.

Vsako mamografijo v programu DORA neodvisno ocenita dva izkušena zdravnika radiologa, katerih kakovost dela se redno nadzoruje. Pri približno 85 % slikanih žensk oba radiologa mamografske slike ocenita kot normalne oziroma so na njih vidne le nenevarne spremembe. Te ženske v nekaj dneh po slikanju prejmejo pisni izvid na dom.

Če na sliki opazita spremembo, za katero menita, da jo je treba dodatno razjasniti, slike še enkrat pregledajo na konsenz konferenci, na kateri poleg obeh radiologov sodeluje še najbolj izkušen nadzorni radiolog. Če žensko povabimo na dodatne preiskave, je pregledana najpozneje v sedmih delovnih dneh po konsenzi konferenci. Na dodatne preiskave ženske povabimo po telefonu.

Dodatne preiskave – tomosintezo in ultrazvok, redkeje druge slikovne preiskave ali biopsijo – večinoma opravimo isti dan. Če ne najdemo za raka sumljivih sprememb, ženska isti dan prejme tudi izvid. Le pri majhnem deležu žensk (1 % vseh slikanih) opravimo tudi biopsijo, katere izvidi so znani najpozneje v sedmih delovnih dneh. Če se rak potrdi, žensko obravnavamo na multidisciplinarnem konziliju, zdravljenje pa se praviloma začne hitro, povprečno v približno enem mesecu, odvisno od vrste in obsega bolezni.

Poudarila bi, da povabilo na dodatne preiskave še ne pomeni, da ima ženska raka. Večino sprememb, zaradi katerih žensko pokličemo na dodatno obravnavo, se na koncu izkaže za nenevarne.

DORA se pripravlja na načrtovano širitev starostne meje udeleženk z zdajšnjih 50 do 69 let na 45 do 74 let. Zakaj takšna odločitev in kakšne izzive prinaša uvedba te spremembe?

Evropska priporočila iz leta 2022 državam, ki že imajo organizirano presejanje v starostni skupini od 50 do 69 let, priporočajo, naj preverijo možnosti širitve programa na ženske, stare od 45 do 74 let. Priporočila temeljijo na dokazih o učinkovitosti presejanja tudi v mlajši in starejši starostni skupini.

V programu DORA zato izvajamo pilotno raziskavo, v okviru katere smo ženske iz starostnih skupin 45–49 in 70–74 let povabili na presejalno mamografijo. Z raziskavo bomo pridobili podatke, ki bodo v pomoč pri kakovostnem načrtovanju morebitne širitve programa.

Če bo program razširjen, se bo ciljna populacija žensk povečala za približno 40 odstotkov oziroma za okoli 120.000 žensk. Povečalo se bo tudi število dodatnih diagnostičnih preiskav, po prvih ocenah za približno 60 odstotkov, izraziteje v začetnem obdobju, ko bodo mlajše ženske prvič vstopile v program.

To pomeni velik organizacijski izziv. Potrebovali bomo dodatne termine, osebje, prostore in opremo, ponekod tudi dodatne presejalne centre. Pomemben del priprave je tudi razvoj novega informacijskega sistema, ki bo zagotavljal kakovostno obravnavo žensk skozi vse postopke organiziranega presejanja za raka dojk.

Onkološki inštitut Ljubljana

Gostota dojk, ki se zmanjšuje s starostjo, je eden od pomembnih dejavnikov tveganja za nastanek raka dojk. Z vključevanjem mlajših žensk (45–49 let) se bo delež udeleženk z zelo gostim žleznim tkivom torej znatno povečal, kar zmanjšuje občutljivost klasične mamografije. Ali bodo pri tej mlajši skupini zato potrebni kakšni dodatni diagnostični protokoli  (npr. avtomatsko merjenje gostote tkiva ali pogostejšo napotitev na ultrazvok) ali ostaja mamografija edina vstopna točka?

Gostota dojk je pomemben dejavnik, ki vpliva na občutljivost mamografije. Pri gostih dojkah sta žlezno in vezivno tkivo na mamografiji vidna svetlo, podobno kot so lahko vidne rakave spremembe, zato je tumor včasih težje opaziti in je občutljivost mamografije manjša. Hkrati je gostota dojk tudi neodvisen dejavnik tveganja za nastanek raka dojk.

Kljub omejitvam pri gostih dojkah mamografija ostaja osnovna presejalna metoda. Je dovolj zanesljiva, standardizirana, široko dostopna in stroškovno učinkovita, ima razmeroma malo lažno pozitivnih izvidov in predvsem dokazano zmanjšuje umrljivost zaradi raka dojk. Poleg tega omogoča odkrivanje zelo zgodnjih sprememb, kot so mikrokalcinacije. Dokazi kažejo učinkovitost presejanja z mamografijo tudi pri ženskah, starih od 45 do 49 let.

Če na mamografiji odkrijemo sumljivo spremembo, žensko povabimo na dodatne diagnostične preiskave. Najpogosteje opravimo tomosintezo in ultrazvok, po presoji radiologa pa tudi druge slikovne preiskave, kot so ciljana povečava, mamografija s kontrastnim sredstvom in magnetna resonanca.

Za rutinsko dodajanje ultrazvoka ali drugih metod v populacijsko presejanje pri ženskah z gostimi dojkami za zdaj ni dovolj trdnih dokazov, da bi s tem dodatno zmanjšali umrljivost. Zato ostaja mamografija osnovna vstopna točka, dodatne metode pa uporabljamo takrat, ko so za posamezno žensko strokovno utemeljene.

Vse ženske pa morajo biti kljub normalnemu izvidu mamografije ves čas pozorne na svoje dojke. Če v dojkah opazijo spremembe, kot so zatrdlina, sprememba v velikosti ali obliki dojk, sprememba barve kože, uvlečenost bradavice ali izcedek iz bradavice, naj obiščejo svojega ginekologa ali družinskega zdravnika. Ta jih bo po strokovni presoji napotil v najbližji center za bolezni dojk, kjer bodo opravili ustrezne dodatne preiskave.

Onkološki inštitut Ljubljana

Kot ste omenili, v programu DORA vsako mamografijo neodvisno odčitata dva radiologa. Glede na načrtovano širitev programa, je pričakovati, da bo na pomoč priskočila tudi vse bolj aktualna umetna inteligenca? Kakšno je sicer nasploh vaše stališče glede uporabe tovrstnih orodij?

V programu DORA vsako mamografsko sliko neodvisno ocenita dva izkušena radiologa, kakovost odčitavanja pa je redno nadzorovana, kar zagotavlja visoko stopnjo zanesljivosti pregledov. Dvojno odčitavanje omogoča odkritje do 20 odstotkov več majhnih rakov. Rezultati programa DORA potrjujejo, da radiologi svoje delo opravljajo zelo kakovostno, saj beležimo visoko stopnjo odkrivanja raka in nizko stopnjo intervalnih rakov oziroma lažno negativnih izvidov.

V programu DORA za zdaj nimamo težav z zagotavljanjem ustrezno usposobljenih radiologov. Umetne inteligence v DORI pri rutinskem odčitavanju mamografij še ne uporabljamo, nameravamo pa v prihodnjih letih proučiti njeno učinkovitost v vlogi tretjega odčitovalca z namenom dodatnega zmanjšanja stopnje intervalnih rakov.

Pri tem ne smemo pozabiti, da za uspešnost presejalnega programa poleg tehnologije ostajajo ključni izkušenost, strokovno znanje in presoja strokovnjakov, ki sodelujejo v programu. Menim, da sta ohranjanje in nadaljnji razvoj znanja radiologov nujna, saj jih potrebujemo tudi pri dodatnih diagnostičnih postopkih in obravnavah, kjer jih UI ne more nadomestiti. Pri uvajanju umetne inteligence je zato pomembno, da tehnologijo uporabljamo kot podporo strokovnemu delu ter hkrati ohranjamo in razvijamo lastno znanje, izkušnje in usposobljenost naših strokovnjakov.

Onkološki inštitut Ljubljana