Najlepše pešpoti na slovenski obali, ki vas bodo očarale
Slovenska obala resda ni dolga, a je polna presenečenj. Med klifi, solinami oljčnimi nasadise skrivajo poti, ki ponujajo veliko več kot le sprehod.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Slovenija ima več kot pet tisoč kilometrov sprehajalnih in tematskih poti. Mnoge med njimi na zanimiv način razkrivajo naravne in kulturne posebnosti posameznih pokrajin. Prav poseben čar pa imajo tiste, kjer nas pri vsakem koraku spremlja pogled na morje in hkrati tke niti z zgodovino in s tistim posebnim mediteranskim ritmom, človeka vedno znova vabi nazaj.
Ko na našo obalo posije prvo toplo pomladno sonce, se pokrajina skoraj neopazno spremeni. Zrak postane prijetnejši, borovci zadišijo po smoli, morje pa dobi tisti globoko modri odtenek, ki vabi na počasne sprehode. Slovenska obala je privlačna v vseh letnih časih, a prav pomlad je čas, ko se njene poti pokažejo v najlepši luči, še preden jih napolnijo poletni obiskovalci.
Seška pot – med oljkami in skulpturami
Seška pešpot je kot majhen pobeg iz vsakdanjega sveta. Pot se začne v živahnem središču Portoroža, nato pa se kmalu umakne v tišino senčnih poti. Med drevesi se počasi vzpenja proti Luciji, od tam pa naprej na zeleni polotok Seča. Sprehod med oljčnimi nasadi razkrije enega najlepših razgledov na Sečoveljske soline – eno redkih območij na Jadranu, kjer sol še vedno pridelujejo po več stoletij starem izročilu. Tukaj se pokrajina odpre v široko ravnico solnih polj, kjer se svetloba morja in neba preliva v skoraj zrcalni odsev.
Na vrhu polotoka obiskovalce pozdravijo kamnite skulpture parka Forma Viva. Nastale so na mednarodnih kiparskih srečanjih in vsaka nosi svoj značaj … Nekatere so stroge, druge igrive, tretje skrivnostne. Od tod se Portorož pokaže iz povsem nove perspektive. Pot nato vodi mimo starih lesenih plovil v seškem škveru in skozi lucijski kamp nazaj proti Portorožu. Označbe so jasne, poti urejene, sprehod pa dovolj lahkoten, da ga lahko brez skrbi vzamete kot sproščeno popoldansko dogodivščino.
Strunjanska pot – po robu klifa
Med najbolj slikovitimi in obleganimi obalnimi potmi je gotovo strunjanska pešpot. Začne se s skrivnostnim predorom Valeta, skozi katerega je pred več kot stoletjem vozila ozkotirna železnica Parenzana. Ta znamenita proga je nekoč povezovala Trst in Poreč, danes pa njeno traso uporabljajo pohodniki in kolesarji. Ko stopite iz predora, vas pot popelje naravnost v Krajinski park Strunjan. Tukaj se pokrajina dvigne na rob najvišjega klifa vzhodnega Jadrana.
Razgled na Mesečev zaliv je tisti trenutek, ko marsikdo nehote obstane … Morje se spodaj razliva v tišini, mogočni klifi pa jemljejo dih. Pot se nato vije ob robu, skozi sredozemski gozdiček, kjer diši po borovcih in divjih zeliščih. Nadaljuje se mimo strunjanskih solin, kjer lahko opazujete urejena solna polja in v daljavi prepoznate silhueto piranske cerkve sv. Jurija. Če nadaljujete proti Pacugu, Fiesi in naprej do Pirana, vas čaka približno pet kilometrov dolg obmorski sprehod, ki je eden najlepših na slovenski obali.
Od Portoroža do Pirana – razgledi, ki segajo daleč
Pot iz Portoroža proti Piranu vodi mimo skrbno urejenih vrtov in se nato povzpne do Belega križa. Tu se odpre razgled, ki sega daleč preko zaliva. Ob jasnem vremenu lahko vidite Trst, včasih pa se na obzorju pokaže celo Triglav. Od tod se pot spusti proti fieškim jezerom, majhnemu naravnemu biseru tik ob morju. Nadaljevanje vodi pod klifi proti Piranu, kjer sprehod zaokroži svetilnik na Punti. Ozke kamnite ulice in morska promenada nato pospremijo obiskovalce nazaj proti Portorožu.
Zaledje Kopra – po robu Krasa
Čeprav ni neposredno ob morju, ima tudi koprsko zaledje svoje izjemne sprehajalne poti. Ena najlepših vodi do gradu Socerb, ki stoji na robu Kraškega roba. Z njegovega obzidja se odpre veličasten pogled na Tržaški zaliv, sončni zahodi pa tukaj veljajo za ene najlepših na Primorskem. Pot od Socerba vodi naprej proti ostankom črnokalskega gradu in do razgledne vzpetine Varda, ki s 423 metri predstavlja najvišjo točko pohoda.
Od tu lahko opazujete plezalce v znameniti črnokalski steni, enem največjih plezalnih območij v Sloveniji. Sestop v vas Črni Kal razkrije tipično kraško pokrajino z ozkimi ulicami in kamnitimi hišami. V bližini so tudi znana plezališča, kot je Mišja peč, kjer se zbirajo plezalci z vsega sveta. Najlepši čas za obisk je pomlad, ko gozdovi ozelenijo, v zraku zadišijo šmarnice, ob poteh pa začnejo poganjati prvi divji šparglji.
Sečoveljske soline – kjer morje postane sol
Posebno doživetje ponuja tudi naravni park Sečoveljske soline. Na dolgih sprehajalnih poteh se obiskovalci seznanijo z načinom pridelave soli, ki se tukaj ohranja že od srednjega veka. Muzej solinarstva razkriva zgodbe o življenju nekdanjih solinarjev, o težkem delu, vetru in soncu, ki sta oblikovala vsakdan teh ljudi. Ob muzeju stoji tudi solno polje z dovodnim kanalom za morsko vodo, kjer poleti prikazujejo tradicionalni način pridobivanja soli.
Soline pa niso zanimive le zaradi svoje zgodovine. Območje je pravi raj za ljubitelje narave in opazovalce ptic. Doslej so tukaj zabeležili več kot tristo različnih vrst ptic, zato ni redko, da obiskovalci s fotoaparati in daljnogledi ure in ure opazujejo življenje nad solnimi polji.
Moda, lepota, odnosi, dobro počutje in ideje za potovanja dostavljene neposredno v vaš e-nabiralnik.
