Skriti biser avstrijske Koroške, kamor se boste vračali
Osojsko jezero ob Beljaku je skriti biser, kjer je voda poleti toplejša od morja. Popolna ideja za enodnevni pobeg brez gneče.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Ne pravijo mu zaman zeleni dragulj avstrijske Koroške. Ob Beljaku leži ledeniško jezero, ki je poleti toplejše od morja, čofotanje v njem pa je tako prijetno, da otroci pozabijo tudi na bazen.
Je kraj za popoln enodnevni pobeg, a ga pogosto spregledamo, čeprav je tako rekoč tik za vogalom. Nedaleč od Beljaka, skrito v pokrajini, ki deluje kot naslikana kulisa, leži jezero, ki ga mnogi poznajo, a ga hkrati pogosto spregledajo. Osojsko jezero je kraj večih prispodob in posledično imen: Poznan kot zeleni dragulj avstrijske Koroške, osoje pa pomeni tudi na senčni strani. In res tu svetloba nikoli ni ostra, ampak mehka, razpršena, kot bi narava hotela ohraniti nekaj skrivnosti zase.
Kot morje brez valov
Jezero, ki se je rodilo iz ledeniškega diha davne preteklosti, danes leži na okoli 500 metrih nadmorske višine. Razteza se v dolžino skoraj desetih kilometrov, njegove vode pa se v poletnih mesecih ogrejejo do toplih 25 stopinj. Takrat postane prava alternativa morju, zgolj brez valov, brez naglice, a z občutkom, da si našel svoj košček sveta. Kraj je obdan z gozdnatimi pobočji in travniki.
Nad njim se dviga Osojščica, ki pozimi zaživi kot smučišče, poleti pa vabi pohodnike in radovedne razglednike s fotoaparati v rokah. Do razgledov na vrhu se lahko udobno pripeljete tudi s kabinsko žičnico iz kraja Annenheim ob severni obali jezera, ki vas v zgolj nekaj minutah dvigne visoko nad pokrajino. Tam se odpre razgled, ki pojasni, zakaj je ta kraj poseben, zakaj se ljudje vračajo in zakaj nikoli ne postane dolgočasen.
Mir in aktivnost združena na enem mestu
Okoli jezera se vije skoraj 27 kilometrov dolga pot, ki je kot nalašč za raziskovanje s kolesom ali peš, v ritmu, ki ga narekuje narava. Za bolj aktivne se na vodi prepletajo jadranje, supi in pedalini, medtem ko pogumnejši iščejo svoj mir nekoliko dlje od obale. Dnevi so tu brez naglice in brez pretirane gneče. Plaže so urejene, dovolj je prostora za vsakogar. Ležalniki čakajo v senci dreves, otroci pa hitro najdejo svoj svet ob vodi. Dno se spušča počasi in je naravno. Nekje med moljen in travo se ponekod pojavlja tudi pesek, kar je popolno za male roke, ki ustvarjajo gradove in za brezskrbne korake v vodo.
Romantični večeri in mistična zgodovina
Ko se dan prevesi v pozno popoldne, Osojsko jezero pokaže še eno svojo plat. Zrak se ohladi, svetloba postane svetlikajoče zlata. Sprehod ob obali vodi do kraja Osoje, kjer stoji star samostan. Ta tihi opazovalec stoletij bo navdušil tudi zgodovinarje po duši. Njegovi zidovi niso le arhitektura, ampak so zgodbe. Ena izmed njih pripoveduje o skrivnostnem možu, ki naj bi v tišini iskal odpuščanje za svoje grehe.
Prostor ima posebno mistično energijo, kjer se čas za trenutek ustavi in povabi k razmisleku. Poleti večere zapolnijo zvoki glasbe. Festival Carinthian Summer prinese kulturo na prosto, med ljudi, ob vodo. Koncerti in dogodki skupaj ustvari občutek, da si del nečesa večjega, a še vedno dovolj intimnega. Ko se noč spusti, jezero narava utihne. Temperatura pade, zato pridejo prav dolgi rokavi. Takrat začutite, kako zelo drugačen je ta kraj od tipičnih poletnih destinacij.
Tukaj ni pretirane gneče, ni občutka, da moraš nekam hiteti. Tukaj si, in to je dovolj. Osojsko jezero je tako dokaz, da imajo tudi popolni enodnevni pobegi včasih presenetljivo preprosto obliko. Ni nujno, da vključujejo letalske karte, dolge sezname znamenitosti ali občutek, da moraš nekam prispeti. Včasih je dovolj, da se odpelješ že malo čez mejo.
Moda, lepota, odnosi, dobro počutje in ideje za potovanja dostavljene neposredno v vaš e-nabiralnik.
