· Kulinarika

Znamenite dunajske slaščičarne in kavarne so svet v malem. Mnoge turistične brošure Dunaj opisujejo kot svetovno prestolnico kave in slaščic, a čeprav statistično to ravno ne drži, je res, da so kavarne in slaščičarne del bogate dunajske tradicije in segajo čez meje kulinarike. So del kulture in način življenja, ki je včasih sladko, včasih grenko.

· Kulinarika

Izsledki številnih znanstvenih raziskav so pokazali, da so nujni sestavni del zdravju prijazne prehrane prav urejene prehranjevalne navade. Te pomenijo ustaljen, iz dneva v dan in iz generacije v generacijo ponavljajoči se način in ritem prehranjevanja. Odvisne so od kraja bivanja, dela, ki ga opravljamo, načina življenja in vse bolj tudi od življenjskega standarda. Okusna hrana je vir zadovoljstva, dobrega počutja in tudi nujni sestavni del osebnega življenjskega sloga. Zdravju prijazna in redna prehrana nas krepi, preprečuje bolezni in vpliva na naše sposobnosti za delo, učenje, šport in igro. Pomembna je v vseh življenjskih obdobjih, od dojenčka, malčka, šolarja, odraslega do ostarelega. Žal se tega dejstva pogosto zavemo šele, ko zbolimo.

· Kulinarika

V: Slišala sem, da je sol v kuhinji lahko tudi v vlogi čistila, podobno kot limona. Ali je to res?

· Kulinarika

Testenine so pravi kulinarični kameleon - lahko se prilagodijo praktično vsem kulinaričnim navadam na svetu. Redke so jedi, ki so tako globalizirane, da so jih za svoje vzeli na vseh celinah, v vseh premoženjskih razredih in vseh verskih prepričanjih. In ste vedeli, da špageti rastejo na drevesu?!

· Kulinarika

Ko se je v 17. stoletju krompir iz Južne Amerike razširil v večino evropskih dežel, na Stari celini še ni bilo nobenega recepta za njegovo pripravo; bil je samo lepa okrasna rastlina. Ko pa so odkrili, da je gomolj rastline užiten, se je začela prava kulinarična revolucija, ki je mnoge rešila pred lakoto. Danes je krompir ena najbolj priljubljenih vrst zelenjave v svetu z več kot sto jedilnih sort, a kaj, ko se hkrati jezimo, da krompir preprosto ni več tisto, kar je bil nekoč.

· Kulinarika

Peneče vino ni samo vino z mehurčki. Prvo peneče vino je bolj po nesreči kot namerno nastalo ob koncu 18. stoletja v kleti angleškega trgovca z vini – ta je za angleški okus prekislemu vinu iz francoske pokrajine Šampanje dodal malo sladkorja – zato je vino ponovno povrelo in postalo peneče. Pivcem je bil nov slog vina všeč in moda se je hitro prijela. Kupci – kralji, aristokracija in premožni – so poleg soda vina iz Šampanje kupili tudi steklenice, v katere so vina napolnili, a pot do takih penin, kot jih poznamo danes, je bila še dolga.

· Kulinarika

V Sloveniji je največ oljčnih nasadov v Slovenski Istri, kjer je oljka tudi del kulturne dediščine, nekaj pa jih je še na Goriškem in v Brdih.

· Kulinarika

Kot rečeno že prejšnji teden, se je zaključilo krajše obdobje, ko res nič ni potekalo tako, kot bi si želeli, začenja se novo.

· Kulinarika

Kot rečeno že prejšnji teden, se je zaključilo krajše obdobje, ko res nič ni potekalo tako, kot bi si želeli, začenja se novo.

· HOROSKOP

Kot se konec leta počasi, a zagotovo bliža, se za nekatere bliža tudi težje obdobje v sami konici leta 2018.

· Kulinarika

Vsako leto se naučimo precej lekcij. In čeprav imajo prav vse lekcije svoj namen, so nekatere precej bolj pomembne od drugih.

· Kulinarika

V Novigradu smo na 10-kilometrski poti Wine & Walk by the sea, ki poteka ob morju, med vinogradi in oljčnimi nasadi, na sedmih okrepčevalnih postajah pokusili po dve odlični vini bližnjih vinarjev in lokalno specialiteto bližnjih gostincev. Začetek jeseni na najboljši možen način za vse ljubitelje vin.

· Kulinarika

Slovenski proizvajalec testenin podjetje Mlinotest je to jesen zagnal nov obrat za proizvodnjo svežih testenin in izdelkov iz krompirjevega testa. Z veliko investicijo so postali največji proizvajalec svežih testenin v širši regiji in velik konkurent na tujem trgu.

· Kulinarika

Čeprav se je sezona nabiranja kostanja začela že konec septembra, lahko kostanje še do novembra iščemo v višje ležečih gozdovih. Ker kostanj ni občutljiv in se preprosto skladišči, je na trgovskih policah in pri uličnih prodajalcih na voljo do februarja. Dobro je vedeti, kako kostanj shranimo, kako ga zarežemo, kako spečemo ali skuhamo in kako kostanj najlaže olupimo.

· Kulinarika

Teden s tokratnim zadnjim krajcem bo pomenil nekakšno zatišje v teh jesenskih mesecih, zazdelo se nam bo, kot da se nekaj pripravlja.

· Kulinarika

Letošnje poletje si bomo zagotovo zapomnili, pa če verjamete ali ne v astrologijo, tako naporno že dolgo ni bilo in tudi ne bo.

· Kulinarika

»Treba je imeti zdravo pamet in vedeti, kdaj oditi. Svoje sem naredil, usoda mi je dala dosti časa in zdaj je čas, da v restavraciji moji otroci povedo svoje,« takoj pove Joško Sirk in nas pusti odprtih ust. Seveda se ne bo povsem umaknil iz La Subide, tega si za človeka, ki je s svojim trdim delom in bistrim pogledom v prihodnost gostinstva velik vzor mnogim domačim in tujim gostincem, ne bi upali niti misliti.

· Kulinarika

Začnimo v zgodnjem srednjem veku. V frankovski državi, ki je pod vodstvom Karla Velikega obsegala srednji in zahodni del Evrope in sever Španije, so trte delili na frankovske in hunske. Prve so bile seveda boljše – ker so bile njihove – druge pa so, ker so jih iz Azije prinesla nomadska ljudstva, v očeh Frankov veljale za manjvredne. Ene od frankovskih sort, ki naj bi z naravnim križanjem sort nastala v avstrijsko-madžarskem bazenu, se je kmalu prijelo ime modra frankinja. Gre seveda za slovenski prevod imenovanja. V Avstriji jo imenujejo Blaufränkish, na Madžarskem Kékfrankos (kék = moder), v Nemčiji Lemberger (Lehm = ilovica, sorta namreč ljubi ilovnata tla), v Italiji Franconia Nera, na Hrvaškem pa frankovka.

· Kulinarika

Veljalo naj bi, da o okusih ne razpravljamo, vendar je prav morska žaba riba, o katere lepoti se prav vsi strinjajo in razprava preprosto ni potrebna. Že od grških časov naprej jo spremljajo sama najgrša imena, kar seveda ni čudno, saj tudi spada med sorodne ribe, ki se s skupnim imenom imenujejo morske spake. Pri nas ji pogovorno najpogosteje rečemo kar po hrvaško: grdobina ali pa morska žaba, na hrvaškem ji pravijo še rošpo, vrag, žaba, vražica, vukodlak, vražja mat … Morda je v primerjavi z drugimi ribami res manj elegantna, a je okusna, da je kaj.

· Kulinarika

V: Lotila sem se priprave domačega sladoleda, pa se mi je zalomilo. Res sem nekoliko improvizirala in na koncu dobila preveč leden in zrnat sladoled. Kako naj to preprečim?