Tamlyn Wright: Ženska v ozadju največjih svetovnih šovov
Tamlyn Wright je ime, ki ga pozna le malokdo, a njeno delo že desetletja navdušuje številne. Prav njo namreč pogosto najemajo za organizacijo največjih šovov na svetu.
Tamlyn Wright je Slovenijo obiskala minuli mesec, ko je v sklopu marketinške konference Sempl v Portorožu spregovorila o svoji 30 let trajajoči karieri, ki se je začela po naključju.
Že kot otrok je namreč Tamlyn Wright poletja preživljala pri starih starših na ranču v Kaliforniji, kjer jima je pomagala ustvarjati kulise za gledališča. "Babica je risala, slikala, barvala, šivala in celo gradila, dedek je kot zgodaj upokojeni inženir marsikaj ustvarjal v svojem skednju," se spominja Tamlyn in kot majhna deklica je sprva mislila, da je to nekaj povsem običajnega; nekaj, kar pač počnejo vsi stari starši. A sčasoma je ugotovila, da temu ni tako.
V srednji šoli se je tudi sama začela ukvarjati z gledališčem, a njeno zanimanje ni bilo usmerjeno na oder, temveč v zaodrje, kjer so stvari, ki sta jo naučila stara starša, hitro prišle prav. Istočasno se je resno ukvarjala s športom, ko pa zaradi prometne nesreče, v katero je bila udeležena, več tednov ni mogla redno trenirati, se je bolj posvetila gledališču. "Vrata so se mi dejansko odprla in samo stopila sem skozi," je povedala in priznala, da se ji zdaj, ko pomisli za nazaj, zdi precej nenavadno, kako so potekali njeni začetki in prvi koraki v karieri, za katero sprva ni niti vedela, da jo že gradi.
Danes se lahko pohvali z neverjetnim portfoljem strank; delala je za največja podjetja v zabavni industriji, med drugim za Disney, Cirque du Soleil, Netflix in PlayStation, ob tem pa je bdela tudi nad turnejami največjih glasbenih imen, med drugim celo za Taylor Swift. 'Zakrivila' je številne podelitve nagrad, med drugim oskarje in emmyje ter grammyje.
Kdaj pa se je torej ta hobi spremenil v nekaj, ob čemer ste čutili strast in možnost za kariero?
Sprva si nisem mislila, da bi lahko človek živel od tega, da ustvarja sete in vizualne zasnove za televizijo. A ko so tudi v šolskem gledališču videli, kaj vse znam in zmorem, me je moj učitelj poslal na razgovor na eno izmed fakultet v Teksasu. Tam sem končala prvo stopnjo gledališkega ustvarjanja, magistrski študij pa sem opravljala v Kaliforniji, kjer sem študirala dizajn oblek in setov. A od nekdaj sem rekla, da raje barvam z velikim čopičem in da se raje ukvarjam z odrom kot s šivom na obleki. Hkrati menim, da je veliko bolj osebno, če nekoga oblačiš, saj s tem bolj posegaš v njegov intimni prostor, zaradi česar se moraš bolj ukvarjati tudi z njihovimi nesigurnostmi.
Zelo pogosto vas sprašujejo tudi po delu s Taylor Swift. Zanjo ste namreč oblikovali in pripravili turnejo Reputation Stadium Tour, v sklopu katere je leta 2018 obiskala stadione po vsem svetu. Kakšna je bila ta izkušnja?
Na začetku so bile informacije, s katerimi smo začenjali delo, izredno skope. To je bilo namreč obdobje, ko je Taylor pesmi in album še ustvarjala, zato smo dobili le drobce informacij. Zdelo se je, kot da smo dobili le nekaj koščkov sestavljanke, mi pa moramo zdaj sestaviti celotno sliko.
Kar smo izvedeli na začetku, je bilo to, da bodo tema kače in tabloidi, da je naslov turneje daljša beseda, ki se začenja na R in kateri font bo zanjo uporabljen. Font, za katerega se je Taylor odločila, v Los Angelesu velja za bolj drznega, skoraj bi rekla gangsterskega, zato smo vedeli, da bo estetika posebna.
In to je bilo to, drugega nismo imeli. Sama vedno svoje delo začnem s skico in včasih že iz prve skice zraste naprej tisto, kar vidite na odru, včasih pa traja dlje časa … (Na tej točki Tamlyn prime v roko svojo skicirko, iz nje najprej iztrga list papirja in potem tega začne cefrati na manjše točke, op. a.) Kaj počneš, ko bereš tabloide in si jezen? Začneš trgati liste, jih cefrati … Želeli smo, da oder prikaže to jezo in frustracijo, skozi katero gre Taylor, ko bere, kaj tabloidi pišejo o njej, jezo in frustracijo, ki jo mora prenesti, ker želi s svojimi oboževalci deliti svojo umetnost. Tako se je rodila ideja za oder. In res sem ponosna nanj.
Seveda je nato sledilo še več prilagajanj … Treba je bilo najti mesto za kačo, ki je bila na odru, kje bo band, kako se bodo gibali plesalci … To ni specifično za Taylorino turnejo, to so stvari, s katerimi se ubadamo pri vseh turnejah, zagotovo pa je pri turneji takšnih razsežnosti to veliko večji projekt.
Vaše delo zveni glamurozno, a reciva, da ste na letališču, nekoga spoznate in vpraša vas, kaj delate. Kako mu odgovorite, gradim odre za Taylor Swift?
Sem nelicencirana arhitektka za začasne stavbe (smeh). Ampak seveda potem vsak vpraša, kaj to pomeni (smeh). Ne, zagotovo ne omenjam imen, ker želim ohranjati zasebnost svojih strank. Tudi ko malo bolj pojasnim, kaj počnem, to večini ljudi še vedno zveni malce dolgočasno. Bolj jih zanima ta del 'nelicencirana', a to je zgolj zato, ker poklic, ki ga opravljam, pri nas v Ameriki ni reguliran.
Med letošnjim Semplom sem bil večkrat presenečen, ko se je govorilo o tem, ali bodo ljudje v prihodnost še plačevali za zabavo v živo, koncerte in podobno. Mislite, da je ta industrija res ogrožena? Zdi se, da se karte za koncerte v zadnjem obdobju prodajajo hitreje kot kdaj koli prej.
Globalna pandemija koronavirusa je bila zanimiva tudi iz tega vidika. Prej namreč o tem, ali bo glasbenik po izdaji albuma šel na turnejo ali ne, sploh nismo razmišljali. Seveda bo šel. Zdaj pa se je to spremenilo. A dejstvo ostaja, da glasbeniki nimajo veliko izbire, saj danes svojega bogastva ne služijo več z glasbo. Največ jim prinesejo prav koncerti in prodaja majic na teh koncertih.
Po koronavirusu so se ljudje razdelili v dve skupini: tisti, ki komaj čakajo, da grejo nazaj na koncerte in zabavo doživijo v živo, in tisti, ki tega ne potrebujejo, pogrešajo ali sploh želijo. Moj najstniški sin je na primer odličen primer teh drugih. Ne mara gneče in nikogar ne občuduje v takšni meri, da bi si ga želel ali moral videti v živo. In veliko njegovih vrstnikov je enakih.
V času koronavirusa je bilo v naši industriji izredno težko. Tudi sama nisem imela veliko dela, a ko sem ga imela, me je bilo ves čas strah. Takrat sta namreč z nami živeli tudi moji ostareli starši in tašča, zato sem vedela, da lahko zgolj s tem, ko grem v službo, ubijem tri starejše ljudi.
Morate se zavedati, da industrija, v kateri sem, ne zaposluje veliko ljudi. Mislim, da ne pretiravam, če rečem, da nas je na svetu nekaj tisoč. Zgoščeni smo na območjih, kjer se večji dogodki in koncerti najpogosteje dogajajo, a realno gledano nas res ni veliko, zato v času pandemije tudi nismo bili prednost vladam, ki so se sicer trudile pomagati.
V svoji karieri ste sodelovali z največjimi imeni svetovne estrade in z največjimi podjetji in organizacijami. Katera sodelovanja pa so tista, ki se jih vi najraje spomnite, ki so vam ostala v srcu?
Reputation Stadium Tour je zagotovo na tem seznamu, a ko ste me to vprašali, se najprej spomnim na pevko Lauren Daigle, ki sicer izvaja krščanske pesmi, za katere priznam, da jih načeloma ne poslušam. A z njo sem sodelovala na eni izmed njenih turnej in to je bila res čudovita izkušnja. Vse smo naredili zelo na hitro, proračun je bil zelo omejen, a nekaj v tej izkušnji se me je dotaknilo.
Zagotovo pa je bila tudi precej drugačna izkušnja, kot sem jo vajena od drugod. Če se spet ozrem na Reputation Stadium Tour, smo pred začetkom turneje na stadionu vadili cel mesec, prav tako za številne televizijske dogodke dvorane najamemo za več tednov vnaprej. Tukaj pa smo preprosto prišli, kjer je bil koncert, obesili tkanino, ki je bila kulisa za koncert in to je bilo to. V nekaj urah je bilo vse narejeno, a zdi se mi, da je šlo za tak poseben občutek, ker smo delali z rokami. Takšnega občutka ne moreš dobiti prek LED zaslona, čeprav lahko z njim pričaraš čudovite podobe.
Sicer pa se ob vašem vprašanju spomnim še na povsem drugačno izkušnjo, ko smo v ameriškem Koloradu ustvarili snežno vasico za Disney, v sklopu katere so organizirali tekmovanje v ustvarjanju ledenih skulptur. Tudi sicer zelo rada sodelujem z Disneyjem, ker jim je zelo pomembna 'sinergija'; tudi interno pogosto govorijo o tej sinergiji in v sklopu te lahko predlagaš marsikaj svojega in narediš stvari po svoji viziji.
Združene države Amerike so zagotovo zelo napredne na področju dela, kjer delujete sami. Kako pa Američani gledate na evropske produkcije, na to, kar evropski glasbeniki počnejo tukaj? Spremljate sploh to?
Menim, da je perspektiva povsod enaka; tako v ZDA kot v Evropi, Aziji, Južni Ameriki ... Vedno nas zanima, kaj se dogaja drugje. V sklopu svojega dela vedno rada sodelujem na projektu, ki je lokacijsko nekje, kjer še nisem delala. Mislim, da sem v ZDA delala že povsod in kmalu ugotoviš, da so mesta, podobna mestom, ulice pa ulicam. Hiše so podobne škatlam, škatla je zraven škatle, greš v svojo škatlo in ostaneš tam (smeh).
Prav zato je tako pomembno, da se oziraš drugam. Sama Evropo povezujem s kvaliteto. Tukaj so se rodile znamke, ki so znane po tem, da so kvalitetne, poglejva na primer samo avtomobilsko industrijo. In to mi je pri mojem delu zelo pomembno. Stvari, ki pridejo z evropskih tal, so vedno dobro narejene.
Morda je moje dojemanje pogojeno tudi z obdobjem in okoljem, v katerem sem odraščala, a evropska produkcija je skozi vse moje življenje veljala za drago, luksuzno, kvalitetno ... Kot otrok si nisem nikoli predstavljala, da bi sama lahko šla kdaj v Evropo. V obdobju otroštva sem morala paziti, kako dolgo sem po telefonu govorila s starimi starši, ker so bili klici dragi. Ljudje, ki smo šli v tistem obdobju v Evropo na počitnice, so veljali za izredno premožne.
Da prideš v Evropo in užiješ vso zgodovino in vidiš stvari, za katere si toliko let poslušal, kako posebne so, je neverjetno. Seveda takšne stvari obstajajo tudi v ZDA, a zagotovo v veliko manjši meri. Govorim o arhitekturi, skulpturah, umetnosti, celotni zgodovini. Evropska zgodovina pogosto služi kot navdih v mojem delu.
In opazila sem, da se te tudi na trgu dela obravnava drugače, če na primer kot ameriški državljan sodeluješ z evropskimi podjetji. Tvoja veljava je takoj višja, kot pa če na primer delaš samo z nekom iz ZDA.
Konec koncev gre vedno za povezovanje, sploh v naši industriji. Veliko podjetij dela za nas in obratno.
Spet sva pri sinergiji.
Sinergija, točno to (smeh)! Res je pomembna. Že ko sodelujem s Cirque du Soleil, ki so sicer v Kanadi, torej samo čez mejo, že opazim razliko v načinu dela, v izvedbi ... Vedno je zelo navdihujoče videti, kaj delajo drugi, za mojega notranjega otroka pa je vedno znova čudovito, ko lahko grem dlje kot do konca ulice, na kateri sem odraščala.
E-novice · Njena
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se