Moje pesmi, moje sanje: resnična zgodba filmske družine von Trapp
Moje pesmi, moje sanje temeljijo na resnični družini von Trapp, a film je marsikaj spremenil. Maria in Georg sta imela več otrok, njihov pobeg pa je bil povsem drugačen.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Film Moje pesmi, moje sanje (The Sound of Music) že več kot šest desetletij velja za eno najbolj priljubljenih filmskih klasik vseh časov. Ganljiva zgodba o nuni oziroma sestri Mariji, kapitanu Georgu von Trappu in sedmih otrocih je navdušila milijone gledalcev, vendar hollywoodska uspešnica resnične dogodke pripoveduje precej drugače.
Ustvarjalci so zaradi bolj napete zgodbe spremenili časovni potek, izpustili tri otroke, preimenovali vseh sedem starejših otrok in družino poslali na dramatičen pobeg čez Alpe, ki se v resnici nikoli ni zgodil. Resnična zgodba družine von Trapp je pravzaprav še bolj zanimiva od filmske.
Maria in Georg sta bila ob begu že dolgo poročena
Ena največjih razlik med filmom in resničnim življenjem je časovni potek dogodkov. V filmu se Maria in kapitan Georg von Trapp poročita tik pred priključitvijo Avstrije nacistični Nemčiji leta 1938, nato pa kmalu zatem pobegneta iz države. V resnici pa sta se poročila že 26. novembra 1927, kar pomeni, da sta bila ob odhodu iz Avstrije poročena že več kot desetletje.
V tem času nista bila le zakonca, ampak tudi že starša dveh skupnih hčera. Rosmarie se je rodila leta 1929, Eleonore pa leta 1931. Njun tretji skupni otrok Johannes se je rodil leta 1939 že po odhodu družine iz Evrope. Tako je imela družina v resnici deset otrok, sedem iz Georgovega prvega zakona in tri skupne z Mario.
Zakaj v filmu ni njunih treh otrok?
Razlog ni zgodovinski, ampak filmski. Scenaristi so več kot deset let družinskega življenja združili v zgodbo, ki se odvije v le nekaj mesecih. Na ta način so lahko v enem filmu prikazali Marijin prihod iz samostana, njeno zaljubljanje v kapitana, poroko, nacistično grožnjo in dramatičen pobeg.
Če bi sledili resničnim dogodkom, bi bila Maria leta 1938 že dolgo žena Georga von Trappa in mati dveh otrok. Romantična zgodba, ki jo poznajo gledalci, bi zato izgubila pomemben del svoje filmske napetosti. Prav zaradi poenostavljene časovnice so ustvarjalci njune skupne otroke povsem izpustili.
Otroci v filmu imajo druga imena
Čeprav film prikazuje sedem otrok, njihova imena niso prava. V filmu spoznamo Liesl, Friedricha, Louiso, Kurta, Brigitto, Marto in Gretl.
V resničnem življenju pa so bili Rupert, Agathe, Maria, Werner, Hedwig, Johanna in Martina. Spremenjena niso bila le njihova imena, ampak tudi vrstni red rojstva in pri nekaterih celo spol posameznega otroka.
Maria ni prišla skrbet za vseh sedem otrok
Film prikazuje, da Maria v dom von Trappovih pride kot guvernanta vseh sedmih otrok, vendar je bila resničnost drugačna. Maria Augusta Kutschera je leta 1924 postala kandidatka za noviciat v benediktinskem samostanu Nonnberg, kjer pa ji je začelo primanjkovati gibanja in časa na prostem, ki ju je bila vajena. Ker je njenega zdravnika skrbelo za njeno zdravje, so leta 1926 sprejeli odločitev, da nekaj časa preživi zunaj samostana.
Poslali so jo v dom upokojenega mornariškega častnika Georga von Trappa, vendar ne zato, da bi skrbela za vseh njegovih sedem otrok. Njena naloga je bila predvsem poučevanje njegove hčere Marie Franziske, ki je prebolevala škrlatinko in zato potrebovala pouk doma.
Družina von Trapp ni pobegnila čez Alpe
Zaključni prizor, v katerem družina peš prečka Alpe proti Švici, je eden najbolj prepoznavnih v zgodovini filma, vendar se v resnici ni nikoli zgodil. Družina je Avstrijo zapustila povsem zakonito in brez skrivnega prečkanja gora. Z vlakom so odpotovali v Italijo, od tam pa nadaljevali pot proti Združenim državam Amerike.
To jim je omogočil tudi Georgov izvor. Rodil se je leta 1880 v Zadru, ki je bil takrat del Avstro-Ogrske. Po prvi svetovni vojni je Zadar pripadel Italiji, zato je Georg postal italijanski državljan. Italijansko državljanstvo so pridobili tudi njegova žena in otroci, kar jim je precej olajšalo odhod iz Avstrije. Poleg tega je družina že imela sklenjeno pogodbo za koncertno turnejo v Združenih državah Amerike, zato njihov odhod ni vzbudil večjega suma.
Kapitan Georg ni bil hladen in strog oče
Tudi podoba kapitana Georga von Trappa kot hladnega očeta, ki svoje otroke vzgaja skoraj kot vojake, je predvsem filmska stvaritev. Njegovi otroci so se ga spominjali kot ljubečega in aktivnega očeta, ki je z njimi veliko časa preživljal na prostem. Učil jih je denimo uporabljati čolne, kuriti ogenj brez vžigalic ter pripravljati krompir in jabolka na žerjavici. Slavna piščalka iz filma pa ni povsem izmišljena.
Georg jo je kot poveljnik podmornice uporabljal že v mornarici, kjer je bilo ukaze ob močnem vetru in hrupu težko slišati. Ker je bila tudi njihova hiša v Salzburgu velika in obdana z obsežnimi vrtovi, je z njo pozneje klical otroke. Vsak je imel svoj značilen signal, obstajal pa je tudi skupni klic za vso družino. Kot so se pozneje spominjali otroci, so ob zvoku piščalke res pritekli k očetu, vendar jim ni bilo treba korakati ali stati v pozoru, kot to prikazuje film.
Glasba je bila del njihove družine že dolgo pred Mario
Film ustvarja vtis, da je Maria v hišo prinesla glasbo. V resnici je bilo ravno nasprotno. Georg von Trapp je igral več glasbil, otroke je učil petja in igranja, doma pa so redno prirejali glasbene večere. Maria je glasbeno življenje družine še obogatila, vendar ni bila njegov začetek.
Profesionalna pevska kariera se je začela šele leta 1934, ko jih je slišala priznana operna pevka Lotte Lehmann in jih spodbudila k nastopanju. Družina je nato nastopila na tekmovanju ljudske glasbe, zmagala in začela mednarodno koncertno pot, ki jih je pozneje popeljala tudi v Združene države Amerike.
Maria se ni poročila iz velike ljubezni
Tudi njuna ljubezenska zgodba je bila drugačna od filmske.
Maria je v svojih spominih zapisala, da se z Georgom sprva ni poročila zato, ker bi bila vanj zaljubljena. Najprej je vzljubila njegove otroke, nato pa je po pogovoru z redovnicami sprejela odločitev, da se poroči z njihovim očetom. Šele po poroki je zapisala, da je Georg postal ljubezen njenega življenja.
Dediščina družine von Trapp v Vermontu živi še danes
Po prihodu v Združene države Amerike si je družina novo življenje ustvarila v Vermontu, kjer je leta 1942 kupila posestvo v kraju Stowe. Tamkajšnja zelena hribovita pokrajina jih je spominjala na Avstrijo, zato so tam pognali nove korenine. Leta 1950 so začeli v svojem 27-sobnem domu sprejemati goste, iz družinske hiše pa je z desetletji zraslo letovišče, ki danes nosi ime von Trapp Family Lodge & Resort. Po uničujočem požaru leta 1980 so zgradili novo stavbo v alpskem slogu, posestvo pa se je medtem razširilo na približno 2.600 hektarjev in danes poleg nastanitev ponuja tudi restavracije, pivovarno ter številne možnosti za smučanje, pohodništvo in kolesarjenje.
Ali so člani družine von Trapp še živi?
Vsi člani družine von Trapp, ki so bili upodobljeni v filmu Moje pesmi, moje sanje, so danes že pokojni. Še vedno pa živi Johannes von Trapp, najmlajši od treh skupnih otrok Marie in Georga, ki se je rodil leta 1939, že po odhodu družine iz Avstrije. Johannes je leta 1969 od Marie prevzel vodenje družinskega posestva v Vermontu, ki je še danes v lasti družine von Trapp. Družinsko tradicijo zdaj nadaljuje tudi naslednja generacija. Pomembno vlogo pri vodenju letovišča von Trapp Family Lodge & Resort ima njegova hči Kristina von Trapp Frame, ki je direktorica in izvršna podpredsednica letovišča.
