Zažgala vse dokaze o svoji karieri, zaslovela pri 87 letih
'Babica Titanika' je leta 1997, ko je legendarni film izšel, navdušila ves svet. Le malokdo pa je vedel, da se je vse življenje trudila uspeti v svetu filma.
Gloria Stuart je eno redkih imen, ki povezuje zlato dobo Hollywooda s sodobno filmsko kulturo, saj se je igralka, ki je leta 1997 v filmu Titanik odigrala starejšo Rose Dawson Calvert, z igro začela ukvarjati celih 70 let prej. Gloria, ki se je leta 1910 rodila kar na domači kuhinjski mizi v Kaliforniji, je igro odkrila že v srednješolskih letih, ko je začela nastopati v šolskih produkcijah več predstav. Ob tem je odkrila tudi ljubezen do pisanja in že takrat napisala več kratkih zgodb in pesmi.
Po srednji šoli se je odločila za študij filozofije in igranja, v tridesetih letih prejšnjega stoletja pa se je začela pogosteje pojavljati kot igralka; sprva v gledališču, kmalu pa je pritegnila pozornost filmskih studiev in leta 1932 podpisala pogodbo z Universal Pictures, s čimer je tudi vstopila v svet filmske industrije.
V 30. letih prejšnjega stoletja je tako nastopila v številnih filmih, vključno z grozljivkami kot The Old Dark House (1932) in The Invisible Man (1933), ob tem pa tudi v lahkotnejših in družinskih projektih, denimo v filmih s Shirley Temple (Poor Little Rich Girl in Rebecca of Sunnybrook Farm). Čeprav je bila cenjena in priljubljena, se ni nikoli povsem povzpela na najvišji hollywoodski vrh, kar je bilo za mnoge igralke tiste dobe frustrirajoče; tudi zanjo. Ko je ugotovila, da prave vloge ne bo dobila, posledično pa tudi ne slave, je na kup zbrala vse svoje scenarije in spomine na igralsko kariero in vse skupaj zažgala.
Odhod iz Hollywooda in nova smer: umetnost in ustvarjanje
Po več kot desetletju v filmskem svetu se je Gloria v 40. letih tako odločila, da stopi korak stran od igralske kariere. Ko ji je potekla aktualna pogodba, se je umaknila iz filmov, ta prelomna odločitev pa je pomenila zgolj začetek več desetletij, ki jih je posvetila drugim umetniškim oblikam.
Podobno kot se je na evropskih tleh leta pozneje zgodilo z legendarno Brigitte Bardot, ki se je od filmov poslovila in se posvetila povsem drugim stvarem, se je Stuartova popolnoma navdušila za slikarstvo, fine tiske in serigrafijo, izdelovala je tudi miniaturne knjige in vzrejala bonsaje, odprla pa je celo lastno trgovino z dekorativnimi izdelki. Njene umetnine so se znašle v zbirkah prestižnih ustanov, kot so Los Angeles County Museum of Art, Metropolitan Museum of Art v New Yorku in Victoria & Albert Museum v Londonu.
Povratek k igri: Prava slava šele v starosti
Čeprav se je v 40. letih poslovila od filmskih kamer, se je včasih v 70. in 80. letih pojavila v manjših vlogah v filmih in na televiziji. Do usodnega trenutka je prišlo leta 1997, ko jo je režiser James Cameron izbral za vlogo stare Rose Dawson Calvert v Titaniku. Tam jo je ves svet spremljal v vlogi 100-letne preživele ženske s Titanika, ki pripoveduje svojo zgodbo. Za to vlogo je prejela nominaciji za oskarja in zlati globus, kar jo je pri starosti 87 let naredilo najstarejšo igralko, nominirano v kategoriji igralske nagrade.
Na setu filma Titanik je takrat 87-letna igralka, ki je bila stara dve leti, ko se je pravi Titanik potopil v Atlantskem oceanu, preživela tri tedne. Ker je kljub visoki starosti še vedno izgledala premlado za stoletnico, je vsak dan v maski preživela več ur, kjer so jo 'postarali'.
Zadnji film, v katerem se je pojavila, je bil film Land of Plenty iz leta 2004, v katerem je glavno vlogo odigrala Michelle Williams.
Tudi zasebno življenje je bilo polno preizkušenj
Gloria Stuart je imela v svojem 100 let dolgem življenju tri velike ljubezni. Prva je bil kipar Blair Gordon Newell, ki ga je pri dvajsetih letih spoznala leta 1930. Poročila sta se in se skupaj preselila v staro kolibo; Gloria je denar služila kot natakarica, njen mož pa je vodil igrišče za mini golf, ki ga je zasnoval sam. Stuartova je pozneje to obdobje v svojem življenju opisala kot 'čudovito boemsko', a ljubezen ni trajala prav zaradi njene kariere. Ko je Gloria začela dobivati prve vloge, je Newell spoznal, da takšno življenje ni zanj, zato sta se sporazumno ločila in ostala prijatelja.
Morda je k hitri ločitvi pripomogel tudi filmski kritik Arthur Sheekman, ki ga je Stuartova spoznala leto dni pred ločitvijo, med njima pa naj bi takoj preskočila iskrica. Poročila sta se še istega leta po ločitvi in skupaj ostala vse do njegove smrti leta 1978.
Pet let po moževi smrti je spoznala pisatelja Warda Ritchieja, s katerim je bila skupaj do njegove smrti leta 1996.
Dočakala je 100 let in ostala navdih za mnoge generacije — ne le zaradi njene življenjske poti v filmu, temveč tudi zaradi poguma, da je znala spremeniti smer in ponovno sijati, ko je bilo to najbolj nepričakovano.
