Maksim Mrvica: Družbe svoje hčerke se nikoli ne morem naveličati
Priljubljeni hrvaški pianist se je razgovoril o odnosu s hčerko in o tem, ali klavir igra tudi med dopustom v rodnem Šibeniku.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
51-letni Maksim Mrvica je že več kot dvajset let eden najprepoznavnejših obrazov za klavirjem. Nastopa po vsem svetu, polni koncertne dvorane in arene, a kot je povedal hrvaški reviji Story, kljub uspešni mednarodni karieri ostaja najbolj navezan na družino, predvsem na hčerko Leeloo.
“Najbolj pogrešam svojo hčerko Leeloo, s katero sem zelo povezan,” je v intervjuju priznal glasbenik, ki velik del leta preživi na turnejah v tujini. V zadnjih mesecih je nastopal v Parizu, Londonu, Milanu, Istanbulu in na Kitajskem, zato so trenutki z najbližjimi zanj še toliko dragocenejši.
Leeloo ga občasno spremlja tudi na koncertnih potovanjih, čeprav ima zaradi študija v Zagrebu vse manj časa za tovrstne avanture. Pred kratkim se mu je pridružila na delu evropske turneje in skupaj sta obiskala Pariz ter London. Njun odnos je skozi leta ostal izjemno tesen. “Še vedno imava zelo tesen in odličen odnos. Danes sva tudi prijatelja, veliko se pogovarjava in zelo sva povezana,” pravi Mrvica.
Prav hčerka je oseba, s katero najraje preživlja prosti čas. “Družbe svoje hčerke se nikoli ne morem naveličati. Z njo lahko grem na konec sveta,” je povedal.
Narava namesto estradnega blišča
Čeprav ga občinstvo pozna predvsem kot glasbenika, ki navdušuje z virtuoznimi nastopi in spektakularno produkcijo, so njegovi najljubši trenutki precej bolj umirjeni. V prostem času najraje uživa v družbi družine in prijateljev.
Pomembno vlogo v njegovem življenju ima tudi narava, ki mu prinese notranji mir. Kot rojeni Šibenčan pa je odraščal ob morju in ta povezanost ga spremlja še danes. “Morje mi je izjemno pomemben element, ker sem iz Šibenika in sem otroštvo preživljal na otoku. Zato moram biti vsako poletje ob morju in se vedno bolje počutim, ko sem na turnejah v obmorskih mestih. Ampak rad imam tudi gozdove, drevesa in naravo na splošno, zato med turnejami pogosto obiskujemo parke, polne zelenja,” je dejal.
Poletni meseci so zanj tudi čas popolnega odklopa. Takrat si po napornih turnejah vzame daljši premor in se umakne od vsakodnevnih obveznosti. Čeprav je klavir njegov življenjski spremljevalec že od otroštva, potrebuje tudi čas brez njega. “Ne vadim novih del niti koncertnega repertoarja. Včasih zaigram za svojo dušo, vendar takrat igram izključno klasične skladbe iz svojega repertoarja. Potrebujem ta odmik od klavirja,” je pojasnil. Razlog za to so tudi naporni urniki, saj so turneje pogosto dolge več mesecev.