Življenje Elizabeth Taylor: vzponi, padci in neukrotljiv značaj
Življenje legendarne Elizabeth Taylor se pogosto bere kot razburljiv roman in le stežka verjamemo, da gre za povsem resnično zgodbo.
Elizabeth Taylor namreč tudi poldrugo desetletje po svoji smrti velja za svojevrsten fenomen. Leta 1932 se je ameriškima staršema rodila v Londonu, tik pred začetkom 2. svetovne vojne, ko je imela Elizabeth šele 7 let, pa se je družina odločila, da se vrne v Združene države Amerike. Nov dom so našli v Kaliforniji, kjer sta starša leta 1940 v Los Angelesu odprla umetniško galerijo, Elizabethino mamo pa so številni prepričevali, da naj hčer odpelje na filmske avdicije.
Prvič pred kamero že pri sedmih letih
Sredi divje vojne je Elizabeth Taylor pri zgolj sedmih letih dobila svojo prvo igralsko vlogo, za otroško in neuveljavljeno igralko pa sta se takoj potegovala dva velika studia: Metro-Goldwyn-Mayer in Universal. Taylorjevi so sprejeli ponudbo slednjega. Kot je igralka povedala veliko let pozneje, so bili vsi navdušeni nad njenimi modrimi očmi, ki so na svetlobi dobile vijoličast pridih. A prav te oči so poskrbele za prvi polom v njeni karieri. Šef Universala je menil, da so njene oči 'prestare' in da nima dovolj otroškega obraza, zato so ji ponudili le eno majhno vlogo v filmu, po letu dni pa so pogodbo prekinili.
Nova priložnost se je pojavila leta 1943, ko je imela enajst let. Pri studiu MGM so iskali otroško igralko z britanskim naglasom za film o Lassie. Sprva je odigrala to vlogo, potem pa je prejela sedemletno pogodbo, ki ji je prinesla še več vlog.
Prva glavna vloga pri 12. letih
Prvo glavno vlogo je Taylorjeva odigrala v filmu National Velvet, v kateri je uprizorila dekle, ki se trudi sodelovati v tekmovanju za jockeyja, kjer pa so dovoljeni zgolj moški. Taylorjeva je pozneje to vlogo označila za 'najbolj vznemirljivo vlogo njenega življenja', med drugim pa je v filmu igrala ob boku Angele Lansbury in Mickeyja Rooneyja. Film je postal velik uspeh, ki je Elizabeth na široko odprl vrata šovbiznisa.
A vse ni bilo glamurozno. Taylorjeva se je pozneje spominjala, da je bilo to obdobje, v katerem se je njeno otroštvo končalo, čutila pa je, kot da studio, s katerim je sodelovala, vpliva na vsak njen korak in odločitev. Zjutraj je tako morala obiskovati posebno šolo, popoldne je snemala filme, zvečer pa je imela še pevske vaje. V letih, ki so sledila, je odigrala še več manjših vlog.
Pri petnajstih čas za spremembo podobe
Ena ključnih prelomnic njenega življenja je bil prehod iz otroške zvezde v odraslo igralko. Ta prehod je v Hollywoodu pogosto poguben, a tudi tu so pri MGM prežali na vsak njen korak. Pri njenih petnajstih letih so tako začeli premišljen prehod iz otroške igralke in ji začeli dajati vloge, v katerih je bila videti že bolj odraslo; želeli so jo prikazati kot tipično najstnico, ki začenja hoditi na zmenke in se zabava. Njene vloge so vse bolj začele dobivati ljubezenski pridih, več zanimanja zanjo pa so pokazali tudi tabloidi.
Začetek odraslosti
Ko je dopolnila 18 let, je bila Elizabeth Taylor pripravljena za 'odrasle vloge'. Njen prvi večji uspeh je prišel s filmom Father of the Bride leta 1950, ki je v blagajne prinesel slabih 70 milijonov evrov, kar je bilo za tisti čas odličen rezultat.
V letih, ki so sledila, je spretno krmarila med kariero in zasebnim življenjem; zaradi več nosečnosti je morala svojo pogodbo večkrat podaljšati, pri studiu MGM pa so skrbeli, da ji vlog ni manjkalo. Kljub temu Taylorjeva kot igrala ni bila zadovoljena in je še vedno čakala na igralski izziv, za katerega se ji je zdelo, da si ga zasluži.
Najboljše šele prihaja
Taylorjeva je resnejše vloge, ki so ji bile bolj pri srcu, začela dobivati v drugi polovici 50. let. Velik uspeh je požela s filmom Giant, v katerem je zaigrala z Rockom Hudsonom in legendarnim Jamesom Deanom. Slednji je v tragični prometni nesreči umrl le nekaj dni po koncu snemanja in tako je bil to tudi zadnji film, ki ga je posnel.
Vse pa se je spremenilo leta 1963, ko je Taylorjeva dobila legendarno vlogo Kleopatre, s katero se je proslavila. Ta projekt ni bil le eden najdražjih filmov svojega časa, temveč trenutek, ko se je Elizabeth Taylor dokončno prelevila v globalni mit, obenem pa tudi prva igralka v zgodovini, ki je za filmsko vlogo zaslužila milijon dolarjev. Vloga Kleopatre je združila razkošje, erotiko, moč in politično inteligenco; lastnosti, ki so se nevarno prepletale tudi z njenim zasebnim življenjem.
Na snemanju se je namreč rodila njena najbolj znana in najbolj burna ljubezenska zgodba z Richardom Burtonom. Njuno razmerje se je pogosto dogajalo na očeh javnosti, zaradi česar je bilo pogosto intenzivno in tudi boleče. Skupaj sta postala simbol strasti, ki ne pozna kompromisov, in dokaz, da ljubezen včasih ni varno zatočišče, temveč bojišče.
Zaton velike slave
Kljub velikemu uspehu Kleopatre pa Elizabeth Taylor takšnega uspeha ni več ponovila. V letih, ki so sledila, se je vse bolj soočala z manj udarnimi vlogami; ko je vstopila v peto desetletje, so bile ponudbe za vloge tudi vse redkejše, na prizorišče pa so stopile mlajše igralke, ki so začele pobirate 'uglednejše' vloge.
Taylorjeva se je sprva bolj posvetila zasebnemu življenju in tudi gledališču, ob osemdesetih let naprej pa se je posvetila predvsem televiziji in aktivizmu na področju epidemije virusa HIV. Dokončno se je upokojila leta 2007, štiri leta pred smrtjo.
Zadnjo filmsko vlogo je sicer odigrala že davnega leta 1994, ko je nastopila v Kremenčkovih (The Flinstones), za film pa je bila precej neslavno nominirana za zlato malino; satirično nagrado za najslabše igralce.
Njeno zasebno življenje še danes buri duhove
Vsa leta njenega življenja (in še zdaj) pa je Elizabeth Taylor veliko zanimanja svetovne javnosti požela tudi zaradi svojega zasebnega življenja. Zdi se namreč, da ljubezen zanjo ni bila družbeni ideal, temveč eksistencialna potreba. V svetu, kjer so od žensk pričakovali diskretnost in zadržanost, je ona izbrala iskrenost, tudi kadar je bila boleča.
S sedmimi moškimi je skupno osemkrat stopila pred oltar, prvič pri svojih 18. letih, zadnjič pa se je ločila leta 1996. Z Richardom Burtonom sta bila poročena kar dvakrat; sprva 10 let med letoma 1964 in 1974. Drugič sta se poročila že leto dni po prvi ločitvi, a je zakon hitro splaval po vodi. Takrat se je Elizabeth še istega leta ponovno poročila z drugim.
Elizabeth Taylor pa je bila tudi mama štirim otrokom. Dva otroka, sinova Michaela in Christopherja, je dobila z drugim možem, Michaelom Wildingom, prvo hčer, ki nosi njeno ime, pa je s producentom Mikom Toddom dobila leta 1957. Za trenutek se je takrat zdelo, da je našla tudi srečo. A ta ni trajala dolgo, saj je Todd manj kot leto dni po njenem porodu tragično umrl v letalski nesreči, kar je Elizabeth močno pretreslo. Ob strani ji je takrat stal prijatelj Eddie Fisher, s katerim se je igralka nato tudi romantično zapletla; ker je bil takrat še poročen, se je morala poleg žalovanja Taylorjeva soočiti še z medijskim linčem, v katerem so jo oklicali za razdiralko zakonov. Z Richardom Burtonom je eno hčer posvojila.
Zdravstvene težave
Igralka se je v svojem življenju soočila tudi s številnimi zdravstvenimi težavami. Že od rojstva se je spopadala s skoliozo, na snemanju enega izmed prvih filmov pa utrpela celo resen zlom v hrbtnem delu, kar so zdravniki odkrili šele več let pozneje, zaradi česar se je preostanek življenja soočala s kroničnimi bolečinami.
V poznejših letih je prestala operacije kolkov, odstranitev benignega možganskega tumorja, zdravljenje kožnega raka ter se spopadala s srčnim popuščanjem. Dolgotrajne zdravstvene težave so prispevale tudi k njeni odvisnosti od protibolečinskih zdravil, o čemer je odkrito govorila, in postale pomemben del njene javne in osebne zgodbe.
Njene zdravstvene težave so postale še pogostejše v zadnjih 20 letih njenega življenja, zaradi česar se je v javnosti le redko pojavljala, pogosto pa je uporabljala invalidski voziček. Umrla je 23. marca 2011 v 80. letu starosti; njen pogreb se je na njeno lastno željo začel s petnajstminutno zamudo. Kot je dejala, je želela zamuditi celo na svoj pogreb.
