Božidar Wolfand Wolf spregovoril o aferi 'Catch the Cash'
Božidar Wolfand Wolf po 30 letih javno razkriva svojo resnico o aferi Catch the Cash. O dogajanju je spregovoril v oddaji Iskreno z Majo Oderlap.
Božidar Wolfand Wolf je bil v devetdesetih letih eden najbolj prepoznavnih in uspešnih slovenskih glasbenikov. Sodeloval je s skupinami Rendez-Vous, F+, Veter in Avtomobili, leta 1986 pa je izdal prvo samostojno ploščo. Do leta 1993 je za druge izvajalce napisal približno dvesto skladb, besedila pa je prispevala njegova takratna žena Helena Banič.
Njegovo glasbeno pot je zaznamovala tudi afera Catch the Cash, denarna igra, ki je v začetku devetdesetih let odmevala po vsej Sloveniji. Wolf danes zatrjuje, da je bil v zgodbi neupravičeno izpostavljen kot osrednji krivec. Leta 1992 se je z družino preselil v Združene države Amerike, vendar poudarja, da selitev ni bila povezana s propadom sporne denarne igre.
V oddaji Iskreno z Majo Oderlap je v sredo prvič po daljšem času podrobneje predstavil svojo plat zgodbe in odkrito spregovoril o posledicah, ki jih je afera pustila na njegovem življenju in karieri. Ponovitev si lahko na TV Veseljak Golica ogledate v nedeljo ob 19.00.
Nikoli obsojen, nikoli preganjan
Wolf je bil jasen, ko je govoril o očitkih, ki so ga spremljali tri desetletja.
»Za naivne ljudi, ki verjamejo vse, je tako, kot je. Če bi mediji želeli resnico, bi samo odkorakali do sodišča in ugotovili, da nisem bil nikoli obsojen, nikoli preganjan, nič. Pisali so, da sem v Avstraliji, vendar nikoli nisem živel v Avstraliji. Tam sem bil kasneje, ko sem šel obiskat hčer. Pisali so tudi, da me išče Interpol. Če bi bilo to res, v Ameriki ne bi nikoli dobil delovne vize, kaj šele, da bi tja sploh prišel,« je povedal.
Po njegovih besedah so se širile tudi govorice, da se skriva in da ga ni več v Slovenijo. Sam trdi nasprotno. »Vsako leto sem bil doma. Na stotine ljudi me je videlo, tudi nastopal sem. S tem so skušali odvrniti pozornost od dejanskega krivca, tistega, ki je vse organiziral. Najlažje je bilo mene pribiti na zid, ker so potrebovali enega prepoznavnega človeka, da bi pozornost popolnoma preusmerili. In kaj se je zgodilo? Vse se je utišalo, ljudje pa še danes, po tridesetih letih, govorijo, da sem jaz to naredil.«
Vloga promotorja in provizije
Wolf priznava, da je pri projektu sodeloval, vendar poudarja, da ni bil organizator. »Delal sem tako, kot danes delajo vplivneži. Bilo nas je petintrideset takšnih, kot sem bil jaz. Zaposlili so me, da bi za njih pridobival ljudi za to igro. Imeli smo enako nalogo in dobili smo provizijo od vsakega, ki se je vpisal. Podjetje je bilo iz Avstrije, vse to piše, vendar to nikogar ne zanima. Pomembno je bilo, da so mene pribili na zid in razglasili za krivca,« je dejal.
Prepričan je, da je postal priročen grešni kozel. »Potrebovali so nekoga, s katerim se bo narod ukvarjal. Potrebovali so takšnega, kot sem jaz, da so lahko vso pozornost preusmerili drugam.«
Selitev v Ameriko in zlom kariere
Ob tem odločno zavrača povezavo med afero in odhodom čez ocean. »Moj odhod ni bil povezan s tem. Že leta 1988 so me klicali v Ameriko. Imel sem menedžerja in odvetnike, kar je sovpadalo z mojim odhodom, vendar ni bilo povezano. Odšli smo vsi skupaj. Spoznal sem veliko ljudi, ki so mi pomagali financirati studio, takratna žena, ki je bila ekonomistka, pa je dobila dobro ponudbo za delo. Prvo leto nisva smela delati in sva živela pri prijateljih. Čez dobro leto in pol pa sem izvedel, kaj se o meni piše v Sloveniji,« se spominja.
Dodaja, da so bile posledice zanj izjemno boleče. »Uničili so mi kariero in dobro ime. Šest let sem bil mentalno čisto na dnu.«
V Združenih državah Amerike je nato živel 28 let. Danes, tri desetletja po aferi Catch the Cash, pevec uspešnic Moja mala princesa, Koliko solz, O ne Cherie, Angel varuh in drugih želi, da javnost sliši tudi njegovo stran zgodbe in da se razprava o enem najbolj odmevnih primerov devetdesetih let končno postavi v širši kontekst.