Le redki vedo, da je izbranka Saše Lošića že več kot 30 let ta Slovenka
Saša Lošić je že več kot 30 let srečen ob Slovenki Špeli Možina. Razkrivamo, kdo je njegova dolgoletna partnerica in kje živita danes.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Če obstaja glasbenik, ki je zaznamoval osemdeseta leta na območju nekdanje Jugoslavije, je to zagotovo Saša Lošić - Loša, frontman legendarnega Plavega orkestra, ki danes praznuje 62. rojstni dan.
Njegove pesmi, kot so Suada, Bolje biti pijan nego star in Sava tiho teče, še danes prepevajo različne generacije, poleg glasbe pa je postal prepoznaven še po eni stvari – kapi, brez katere si ga skoraj nihče ne predstavlja.
Marsikdo je skozi leta ugibal, zakaj jo nosi. Pojavljale so se različne govorice, od tega, da skriva plešo, do drugih bolj nenavadnih razlag. Resnica pa je precej bolj preprosta.
Idol cele Jugoslavije
Loša je v začetku osemdesetih let skupaj s prijatelji ustanovil skupino Plavi orkestar, ki je v zelo kratkem času postala eden največjih glasbenih fenomenov nekdanje Jugoslavije. Koncerti so bili razprodani, oboževalke pa so ga spremljale na vsakem koraku.
Po začetku vojne v Bosni in Hercegovini se je preselil v Ljubljano, kjer je nekaj časa delal tudi v oglaševanju. Glasbi se ni nikoli zares odpovedal, danes pa se poleg koncertov posveča predvsem ustvarjanju glasbe za filme.
Po selitvi v Ljubljano je Saša leta 1995 spoznal Slovenko Špelo Možina, ki je postala njegova življenjska sopotnica. Diplomatinja se že vrsto let izogiba medijski pozornosti, zato se v javnosti pojavlja le redko. Zaradi njenega dela sta v preteklih letih živela v Ljubljani in Sarajevu, danes pa dom ustvarjata na Dunaju. Skupaj sta že več kot tri desetletja, Loša pa večkrat poudari, da za trdno zvezo ni potreben poročni prstan.
Čeprav se redko pojavljata v javnosti, njuna dolgoletna zveza velja za eno najbolj trdnih na glasbeni sceni nekdanje Jugoslavije.
Ljubezen, zaradi katere je nastala legendarna pesem
Za eno največjih uspešnic Plavega orkestra se skriva osebna zgodba. Pesem Bolje biti pijan nego star je nastala po razočaranju nad prvo srednješolsko ljubeznijo, dekletom z vzdevkom Buca.
Loša je pozneje priznal tudi zanimivo podrobnost, besedilo je napisal pod vplivom alkohola, zato je šele približno 25 let pozneje opazil, da se del besedila med seboj pravzaprav ne ujema. Poslušalci tega skoraj nikoli niso opazili, pesem pa je kljub temu postala brezčasna uspešnica.
Svoje čase je bila celo prepovedana. Združenje upokojencev iz Novega Sada je menilo, da naslov žali starejše, zato je za nekaj časa izginila z radijskih postaj.
Zakaj nikoli ne sname kape?
Čeprav mnogi mislijo, da se za Loševo kapo skriva velika skrivnost, je odgovor precej bolj simpatičen.
Navdih zanjo je dobil, ko je v muzeju Prve sarajevske gimnazije opazoval fotografije dijakov iz dvajsetih let prejšnjega stoletja. Njihov slog ga je tako navdušil, da si je omislil podobno kapo, ki je postala del njegove odrske podobe.
Prvotno so ji rekli »lenjinka«, zaradi njegove priljubljenosti pa je med oboževalci hitro dobila novo ime – »lošinka«. Ko je nekoč razmišljal, da bi kapo opustil, so ga člani skupine hitro prepričali, naj tega ne stori. Strinjali so se, da je postala del njegove prepoznavne podobe.
Loša se danes ob tem rad nasmehne in pove anekdoto, ki najbolje pokaže, kakšen vpliv je imel. Na Baščaršiji ga je nekoč ustavil lastnik trgovine s kapami in se mu zahvalil, ker je zaradi njegovega sloga prodal okoli 70.000 takšnih kap. Zaslužek je bil tako velik, da si je z njim zgradil vikend.