Ko se ptički ženijo ...
Juhuhu, spet se začenjajo prijetni, topli in razigrani dnevi. Veselo je tudi v naravi - vse že brenči, brsti in žgoli, ptički pa zaljubljeno čivkajo ...
V okolici naših domov lahko spet opazujemo več vrst ptic, saj so se s prezimovanja vrnile tudi nekatere ptice selivke. V zraku je obilo ljubezni! Ptice kmalu po vrnitvi začnejo izvajati značilne snubitvene napeve, zato lahko uživamo ob poslušanju pernatih vokalistov, ki zaljubljeno poplesavajo po naših vrtovih. Številne ptice na naših vrtovih najdejo tudi primerno mesto za gnezdenje, zato lahko kmalu pričakujemo še več krilatih sosed.
Ko se ptički ženijo ...
Med gnezdenjem samica navadno vali, samec pa ji prinaša hrano. Oba gnezdo budno pazita in preganjata vse morebitne grožnje. Kako zaščitniška sta, opazimo predvsem, ko se izvalijo mladički. Takrat lahko s krošenj dreves in iz bližnje okolice slišimo glasne prepire z drugimi pticami, ki brez dovoljenja prečkajo sosedsko mejo, in tudi opozorilne klice, če starša opazita morebitno nevarnost v bližini. Mladiči ptic so neizkušeni in so zato lahka tarča za plenilce. Brez skrbnega varovanja staršev se lahko hitro znajdejo na krožniku kakšne mačke, kune ali lisice.
Za mladiče skrbita tako samec kot samica. Nahraniti morata več lačnih »ust«, zato oba delata polni delovni čas z nadurami. Vzreja mladičev je zahtevna naloga. Manjše ptice pevke, kot je sivi muhar, vložijo vso svojo energijo v vzrejo potomcev, tudi če so same zato v pomanjkanju. Njihova življenjska doba je namreč kratka, saj živijo v naravi povprečno do dve leti, zato morajo vsako leto poskrbeti za naslednje generacije. Številne imajo v istem letu tudi več zarodov.
V nasprotju pa druge, večje vrste ptic, ki lahko v naravi preživijo tudi več kot 30 let, denimo bele štorklje, ne vzrejajo mladičev za vsako ceno. Bele štorklje gnezdijo le, kadar so razmere za to ugodne, saj vedo, da bodo imele več možnosti naslednje leto ali celo leto za tem. Tako v nekaterih letih gnezditi sploh ne začnejo ali pa gnezditev nekoliko zamaknejo. Na njihov gnezditveni uspeh negativno vpliva predvsem hladno in deževno vreme v maju. Mladiči so namreč v prvih dveh tednih po izvalitvi močno dovzetni za podhladitev. V slabem vremenu imata lahko starša tudi težave pri iskanju hrane za mladiče, zato morata včasih sprejeti neljubo odločitev in kakšnega mladiča ali jajce vreči iz gnezda. Če tega ne bi storila, bi zaradi pomanjkanja hrane poginili vsi mladiči. Temu smo bili v večjem obsegu priča ravno lani.
Lahko ljudje kako pomagamo pticam pri vzreji mladičev?
Pticam lahko tudi čez leto nastavljamo hrano v krmilnice in jim s tem omogočimo dodaten vir hrane, kar pride prav, če je v okolju ne najdejo dovolj. V tem času sicer ptice kljub temu ne bodo pogosto zahajale na krmilnico, saj potrebujejo za vzrejo mladičev z beljakovinami bolj bogato hrano – žuželke. Pticam lahko nastavimo tudi vodo, ki jim bo prišla zelo prav predvsem v vročih in sušnih dneh.
Navadno pa najbolje pomagamo tako, da ne storimo nič. Če najdemo gnezdo, se v njegovi okolici ne zadržujemo in tako pticam omogočimo mirno gnezdenje. Opazujemo jih lahko s primerne razdalje, da se ne bodo počutile ogrožene.
Kaj storimo, če najdemo mladiča zunaj gnezda?
Ko vidimo mladiča na tleh, najprej pomislimo, da je zapuščen ali je padel iz gnezda in potrebuje pomoč. Vendar ni tako. Starši najverjetneje čakajo v bližini, da se umaknemo, in nato skrbijo naprej za mladiča. Pri številnih vrstah ptic pevk, denimo kosu, mladiči namreč zapustijo gnezdo, ko jim zraste perje, niso pa še sposobni leteti. Na tleh preživijo nekaj dni, v tem času pa se jim do konca razvijejo letalna peresa in okrepijo mišice.
Zato velja pravilo, da najdenega mladiča pustimo na miru in se čim prej umaknemo. Le če mladiča ogroža plenilec, denimo mačka, ga lahko prestavimo na varnejše mesto (na grm, drevo, živo mejo, okensko polico). Pomembno je, da je to mesto v bližini in dostopno staršem.
Tudi mladiči sov zapustijo gnezdo, še preden znajo leteti, mladiči pa so še zelo puhasti, zato takoj pomislimo, da so iz gnezda padli in potrebujejo pomoč. Pri sovjih mladičih velja isto pravilo kot pri kosu.
V nekaterih primerih pa bo naša pomoč dobrodošla, in sicer če najdemo mladiče goliče ali puhavce, ki so stari 0–13 dni in bi še morali biti v gnezdu. V tem primeru poskušamo poiskati gnezdo in mladiča vrniti vanj. Če gnezda ne najdemo, poiščemo košaro, jo obložimo s suho travo in trdno namestimo na vejo drevesa ter vanjo položimo mladiča. Če se v dveh ur starši ne vrnejo, pokličemo veterinarsko ambulanto za strokovni nasvet. Veterinarsko ambulanto ali azil za prostoživeče živali pokličemo tudi, če sumimo, da je mladič poškodovan.
Naša pomoč bo dobrodošla tudi, če na tleh najdemo hudournika, tako odraslega kot mladega. Hudourniki so zelo spretni letalci, ki se praktično nikoli ne dotaknejo tal, niso pa spretni pri hoji. Če se zgodi, da pristanejo na tleh, ne morejo vzleteti. Lahko jim preprosto pomagamo tako, da jih položimo na visoko mesto, od koder lahko poletijo. Dovolj je že škarpa ali okenska polica na višini več kot en meter.
Pred vsakim ravnanjem z mladiči je potreben tehten premislek, saj lahko v dobri želji, da bi pomagali, povzročimo več škode kot koristi. Če niste prepričani o uspehu svoje pomoči, se pred ukrepanjem raje posvetujte s strokovnjaki.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
