Tako posadite sadno drevo, da bo uspevalo desetletja
Ko se odločimo, da bomo posadili sadno drevo, ni vseeno na kakšen način se lotimo tega opravila. Da bo drevesce dobro uspevalo, mu moramo zagotoviti najboljše možnosti.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kakšno sadilno jamo izkopati?
Prvi korak pri sajenju sadnih dreves je, da izkopljemo ustrezno veliko sadilno jamo. Najbolje je, da je kvadratne oblike, s stranico vsaj 1,3 m. Če imamo slabša tla, velikost povečamo, vse do dolžine stranice 2 m. Kar se tiče globine, zadostuje od 40 do 50 cm, saj želimo spodbuditi horizontalno rast koreninskega sistema v gornjem sloju tal, v živici, kjer je največ koreninam dostopnih hranil. S tem sadni sadiki pravzaprav pripravimo globoko obdelano gredico, v kateri se koreninski sistem lahko nemoteno razvija vsaj naslednja tri leta.
PREBERITE TUDI:
Zakaj je to pomembno? Korenine mladih drevesc niso sposobne prodreti v trdino. Ko zadenejo v trdi rob premajhne jame, spremenijo smer rasti in se začnejo prepletati med seboj, podobno kot se to zgodi v cvetličnem loncu. Zato ta pojav imenujemo tudi Flower Pot Effect ali učinek cvetličnega lonca, v njem pa hranil kmalu zmanjka. Ko se to zgodi, pa drevesce seveda raste slabo in ne rodi.
Le če je namen posaditi vrsto npr. gosto sajenih jablan na šibkih podlagah, prerigolamo, glede na število drevesc pač, poljubno dolgo gredo, široko od 1,3 do 1,5 m.
Preidimo k sajenju …
Tu samo pripomba: ko odpiramo jamo, najprej odstranimo le rušo, ki jo odložimo na svoj kup, izkopljemo še 20 do 25 cm globoko plast živice, ki jo odložimo na drug kup ob jami, mrtvice pa ne mečemo več iz jame, temveč jo samo prerahljamo s prekopnimi vilami ali pač s krampom, če je preveč zbita. Zabijemo oporni kol, nato pa na prekopano mrtvico zložimo rušo, s koreninami obrnjenimi navzgor. S sadilno letvijo preverimo pravilno globino sajenja, cepljeno mesto sadike mora biti vsaj 10 cm nad površino tal, bolje pa je še več.
Ko je globina sajenja določena, obsujemo korenine sadike z živico, tako da na sredini oblikujemo gomilo, ki jo z vseh strani obložimo z organskim gnojilom, zrelim gnojem ali kompostom. Korenine morajo biti prej obsute vsaj s 5 cm debelo plastjo živice, da ne pridejo v neposreden stik z gnojilom, ki bi jih lahko požgalo. Gnojilo zakrijemo s preostalo živico in oblikujemo zalivalno muldo ter drevo dobro zalijemo, četudi bi se čez dve uri imel utrgati oblak. Priporočam, da vodi za zalivanje na sadiko dodate tudi 0,5 l aktivatorja tal EM Terra Active.
Če je na voljo dovolj vode, da je na hitro moč potopiti celo jamo do dna, korenin sadik poprej ni treba pohoditi, saj sesedanje prsti h koreninam veliko bolje opravi voda, če pa je vode le za silo na voljo, potem ob sajenju prst z nogo pritisnite h koreninam in zalijte.
Kakšne vrste in sorte izbrati?
Še preden posadimo sadno drevje, si moramo odgovoriti še na nekaj vprašanj. Prvo je glede klimatskih razmer. V naseljih je cela množica mikroklimatskih območij, celo na vrtu okrog hiše jih je nekaj, ki se med seboj lahko pomembno razlikujejo. Za primer: naša hiša je na skrajnem severnem robu mesta, z okna kopalnice gledam direktno na Kamniško-Savinjske Alpe. Po dveh, s parcelo vzporednih poteh v smeri S-J, z odprtega polja z vetrom priteka mrzel zrak, ki ob hišnih vogalih zaokroži in dodobra ohladi celoten vrt na južni strani hiše.
Zato kakijevo drevo sorte Tipo zdaj že dve leti zapored pozebe do te mere, da plodov ni, drevo pa sicer čez leto lepo raste. Samo tri hiše naprej v naselju raste drevo iste sorte, a ker je z vseh strani zaščiteno s hišami, sicer nekoliko pozebe, a vseeno zadovoljivo rodi. Na eni strani parcela meji celo na asfaltirano igrišče in stanovanjski blok, ki sta čez dan akumulatorja toplote, ki jo ponoči oddajata, in nekoliko omilita nizke temperature. Lahko torej poskušate tudi z nekoliko eksotičnim izborom sadnih vrst, ki pri nas niso ravno doma, a naj bo to le zanimiv poskus, ki nas naj ne prizadene preveč, če ne uspe.
Premisliti je torej treba tudi, katere sadne vrste izbrati in katere od njihovih številnih sort. Ker v tem primeru šteje le osebni okus, naj bo edino merilo. Da se boste lažje odločili, si lahko pomagate s Slovenskim sadnim izborom 2018, objavljenim tudi na internetu, kjer so ob fotografijah plodov opisane še različne lastnosti sort. Opise najdete tudi v spletnih katalogih drevesnic.
Ko boste izbrali sorto, boste morali izbrati še podlago, na katero bo sorta cepljena. To je res zelo pomembno! O tem pa veliko vrtičkarjev bore malo ve. Velikokrat, ko me prosijo za pomoč pri obrezovanju, in je moje prvo vprašanje, katera podlaga, večina sploh ne ve, o čem govorim, zato naj na kratko pojasnim še to. Sadna sadika sta pravzaprav dve rastlini, ki ju drevesničar s cepljenjem obsodi na prisilno sožitje. Lastnici koreninskega sistema in koreninskega vratu rečemo podlaga ali hipobiont, nanjo cepljeni žlahtni sorti pa kultivar, plemka ali epibiont. Podlaga določa številne lastnosti drevesa, med drugimi tudi velikost, ki jo bo zrelo drevo doseglo. Naj se za zdaj omejim samo na to.
Generativne podlage ali sejanci, tudi divjaki imenovani, vzgojeni torej iz semen, imajo dobre, pa tudi slabe lastnosti. Razvijejo močan koreninski sistem, zato zrastejo v velika drevesa, ki relativno pozno zarodijo. Na manjšem vrtu si morda lahko privoščimo samo eno tako drevo ali pa še to ne.
Vegetativne podlage pa so križanci različnih bolj ali manj pritlikavih, plemkam sorodnih vrst, ki jih množijo nespolno, torej s potaknjenci in različnimi načini grobanja. Razvijejo šopast koreninski sistem, drevesa so bistveno manjša od tistih, ki so cepljena na sejancih, prej zarodijo, a tudi prej umrejo.
Podlage svojim drevesom izberite glede nato, kako velika drevesa si želite ali si jih lahko privoščite, upoštevajte tip tal, ki vam je na voljo, ker nekatere podlage bolje prenesejo vlažna, težka tla, druge peščena, različna je njihova odpornost na nekatere bolezni ... Vedno pa morate vedeti ali si zapisati, na katerih podlagah je cepljeno vaše drevje! Od tega sta odvisna vzgojna oblika in način rezi. Tudi o vzgojnih oblikah je treba premisliti, še preden se boste zakadili v drevesnico.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
O avtorju
je specialist za oblikovanje okolja z rastlinami, strokovnjak za obrezovanje sadnega drevja in starosta v poznavanju sveta mikroorganizmov. Če potrebujete prenovo vrta ali je vaše sadno drevje potrebno strokovne rezi, pokličite na 041 378 705 in Matjažu zaupajte svoje želje. Rezultati vas bodo osupnili! Vabljeni tudi v FB skupino Vrt in mi, kjer Matjaž tudi redno odgovarja na vprašanja vrtičkarjev.
