Profimedia

Tudi koža je zaradi prehodnega obdobja med letnimi časi bolj obremenjena, zato potrebuje še več nege in vlage z notranje strani. Vitaminsko bogato sadje ji bo zelo koristilo, vam pa pomagalo, da zasijete. Kaj največji telesni organ potrebuje spomladi?

1. Zaščita pred UV-žarki: Nekateri vitamini, kot sta vitamin C in E, delujejo kot antioksidanti in pomagajo zaščititi kožo pred škodljivimi učinki UV-žarkov. Zmanjšajo tudi možnost za nastanek pigmentnih madežev in gub.

2. Hidracija: Če ste nagnjeni k potenju tudi v hladnejših mesecih, imate gotovo izsušeno kožo. Vitamini, kot sta A in kompleks vitaminov B, podpirajo ravnovesje vlage v koži ter jo ohranjajo prožno in navlaženo.

3. Regeneracija: Vitamini, kot je vitamin A, imajo pomembno vlogo pri regeneraciji in obnovi kože. Spodbujajo obnovo celic, podpirajo proces celjenja in pomagajo zmanjšati poškodbe zaradi okoljskih dejavnikov.

4. Zdrava struktura kože: Vitamini pomagajo ohranjati zdravo strukturo kože. Podpirajo proizvodnjo kolagena (na primer vitamin C) ter zagotavljajo čvrstost, prožnost in sijočo polt.

Profimedia

Preberite tudi:

• Celulit – razkrivamo, kaj dejansko pomaga in kaj je le mit
• Sredstvo, ki skrije bledoličnost in pričara poletni sijaj
• Pomembno je, da izberete prave izdelke za svoj tip kože

Vitamin A iz marelic

Vitamin A vsebuje retinol. To je pomembno tako za človeški vid, saj zagotavlja pretvorbo svetlobnih impulzov na mrežnici, kot za celično delovanje kože. Uporablja se predvsem kot sestavina negovalnih izdelkov za zrelo kožo, saj preprečuje prezgodnje staranje. Kožo pomlajuje in jo naredi bolj gladko.

Vitamin A je odgovoren za izgradnjo strukture kože, spodbuja nastajanje celic in jih ščiti pred prostimi radikali. Poleg tega uravnava tvorbo keratina in kolagena, ki sta pomembni sestavini kože, las in nohtov. Poskrbi lahko tudi za zmanjšanje ali celo ozdravitev bolezni v zgornjih plasteh kože. To pomeni, da je primeren tudi za akne ali hude mozolje.

Profimedia

Vitamin A se navzven ne absorbira samo prek krem ​​ali losjonov, temveč tudi s hrano, zato je uravnotežena prehrana pomembna za kožo. Pojavlja se skoraj izključno v živilih živalskega izvora, kot so jajca ali jetra. V rastlinskih živilih, kot so špinača, buče ali marelice, najdemo le betakaroten. Ta se v telesu pretvori v retinol le takrat, ko je to potrebno. Pri vitaminu A je treba upoštevati, da je v maščobi topen vitamin, zato ga telo lahko absorbira le, če ga zaužijete skupaj z maščobo.

Vitamin B3 iz bučnih semen

Niacinamid, derivat vitamina B3, spodbuja obnovo celic in ščiti kožo pred vplivi okolja. Poleg tega na kožo deluje pomirjujoče in zmanjšuje rdečico. Vitamin B je odgovoren za uravnavanje sebuma in zoži pore.

Vitamin B3 najdemo v različnih negovalnih izdelkih, kot so kreme ali serumi, lahko pa ga vnesemo tudi s hrano. Najdemo ga predvsem v živalskih izdelkih, kot je perutnina, v majhnih količinah pa tudi v rastlinskih živilih, kot so gobe, grah in bučna semena.

Profimedia

Vitamin C iz črnega ribeza

Vitamin C deluje proti prostim radikalom in jih nevtralizira. Pomaga pri nečistočah, aknah in pigmentnih madežih ter sodeluje pri razvoju kolagena. Ščiti celice pred poškodbami in izboljšuje polt. Vitamin C lahko zaužijete s sadjem in zelenjavo, v kožo pa ga lahko vtrete s serumom. Posebno veliko vitamina C je v črnem ribezu.

Vitamin E za zaščito celic

Vitamin E je tudi vitamin za zaščito celic in je še posebno pomemben za ohranjanje naravne bariere kože. Vanjo lahko prodre v velikih količinah in spodbuja tvorbo kolagena, ki deluje gladilno. Prav tako spodbuja odpornost kože in jo ščiti pred vplivi okolja, ustrezna zaloga vitamina E pa prispeva še k celjenju ran in zmanjšanju vnetij.

Vitamin E je pomemben za ohranjanje naravne bariere kože.

Vitamin E se v telo absorbira predvsem z rastlinsko hrano. Najdemo ga na primer v lanenih semenih, avokadu, papriki, oreščkih in rastlinskih oljih.

Biotin iz banan

Vitamin H se imenuje tudi biotin in je pomemben za lase, kožo in nohte. Biotin aktivira encimske reakcije, ki so zelo pomembne za presnovo. Ti encimi tvorijo glukozo in razgrajujejo maščobne kisline. Vitamin H med drugim najdete v jajčnih rumenjakih, ovsenih kosmičih, pšeničnih kalčkih in sojinih zrnih pa tudi v sadju, kot so banane, jagode in marelice.