Žalostno slovo od Simone Weiss: jokal je Goranov glas, trgalo se je srce
»Vse, kar lepo je, hitro konča se,« se je s strtim glasom Goran Šarac ob grobu pridružil kvartetu v petju pesmi Sonce mojih dni. Jokal je Goranov glas, jokalo je njegovo srce in jokali so vsi, ki so se prišli poslovit od kraljice ljudskih src.
Na ljubljanskih Žalah se je 23. decembra 2015 še pred pol dvanajsto, ko naj bi se začel pogreb (zaradi velike gneče v vežici so slovesnost zamaknili na poldne), zbrala nepregledna množica žalujočih, med katerimi ni manjkalo znanih obrazov.
Werner se je objokan spominjal svojih začetkov v Sloveniji, Saša Lendero se je v žalosti stiskala k svojemu možu, Zlatko Dobrič ni mogel skriti bolečine zaradi slovesa od kolegice, s katero sta tudi sodelovala.
Tanja Žagar je bila skorajda neprepoznavna, saj njenega obraza še nikoli doslej nismo videli brez nasmeška in brez hudomušnega žara v očeh; tudi ona je bila ena od tistih, ki so s Simono prijateljevali, jo imeli za vzgled in dobili od nje kup dobrih nasvetov.
Od Simone se je prišel poslovit tudi mladi, vse bolj priljubljeni glasbenik Dejan Vunjak, ki je pred štirimi leti prav tako veliko prehitro pokopal svojega očeta Brendija; ta je bil Simonin dober prijatelj in kolega, s katerim sta imela veliko skupnega – tudi to, da sta bila oba izjemno priljubljena pri poslušalcih, mediji pa so ju pogosto kar ignorirali.
Goran Šarac, mož Simone Weiss je s strtim glasom zapel ob grobu ženino v srce segajočo pesem Sonce mojih dni.
DOBRI PRIJATELJI
Manca Košir je bila prva od govorcev na žalni slovesnosti in je še posebej poudarila, kako težko je bilo Simoni, da je akademski javnosti dokazala, da je več kot le lep obraz. Tudi ona bo poskrbela, da bo Simonino diplomsko delo izšlo še v knjižni obliki, saj gre tudi za zelo pomemben prispevek k znanosti na področju psihologije, ki je bila velik izziv za Simono v zadnjem desetletju in pol. In kot vseh izzivov se je tudi tega lotila z veliko resnostjo in odgovornostjo, smo izvedeli od Elze Budau, ki je Simono spoznala takoj, ko sta se z Goranom zaljubila. Bili so dobri prijatelji, v času, ko so bili skoraj sosedje, so se še posebej veliko družili in prepevali ob malem pianinu.
Ob petju Ivana Hudnika so se mnogi spomnili časov, ko je bil tudi on eden od Simoninih gostov na velikih koncertnih turnejah po Sloveniji, bolečine v glasu pa ni skrivala niti velika hrvaška diva Tereza Kesovija, ki se je od sodelavke in prijateljice poslovila z ganljivo izvedbo Ave Marie.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
