Darja Štravs Tisu

Pred dnevi je Radio 1 spet združil Slovenijo. Na tradicionalnem Dobrodelnem maratonu so poslušalci, gledalci in obiskovalci dokazali, da solidarnost in sočutje nimata meja, saj je bil tudi letos postavljen nov rekord v zbranih dobrodelnih sredstvih. V času maratona in večernega dobrodelnega koncerta smo se pogovarjali z Denis Avdić, ki ni skrival, da so ga letošnje zgodbe globoko pretresle.

Domači

Tako žalostno, pevec Dejan Krajnc komaj zadrževal solze

Domači

Firbci: Ko je v igri dobrodelnost, smo vedno za

Dobrodelni maraton

Foto: Dobrodelni koncert Radia 1 napolnil Kongresni trg

Že od zgodnjih jutranjih ur je bilo na prizorišču čutiti posebno energijo. Avdić je opisal, kako se je dobrodelni dan začel v izjemno pozitivnem vzdušju: »Lahko rečem, da je bilo vzdušje res dobro, pozitivno, fantastično ...  Tudi na koncertu je bilo prav tako super. Že od samega štarta je bil Kongresni trg poln, vreme nam je šlo na roko, tudi temperature so bile idealne.«

A kljub optimističnemu vzdušju je dobrodelni maraton razkril tudi temnejšo plat realnosti, s katero se sooča vse več ljudi. Po besedah Avdića so zgodbe, s katerimi se srečujejo med klici pomoči, iz leta v leto težje.

»Če pa primerjam z leti prej, se mi zdi, da je iz leta v leto težje. Tudi ljudje, ki se oglašajo in prijavljajo, imajo vse težje življenjske zgodbe. Običajno opravimo sedem do devet klicev, in če sem prejšnja leta mislil, da je že takrat zelo težko, tako se pogovarjati kot poslušati, se mi zdi, da letos ni bilo zgodbe, ob kateri ne bi izrekli sožalja. Res, res težke zgodbe.«

Jure Klobčar/MPA

Težke zgodbe ostajajo, sistemske rešitve ni

Vsako leto si ob zaključku maratona želi le eno, da bi zbrana sredstva znova presegla prejšnja, vsaj za en evro. Ne zaradi številk, temveč zaradi upanja, da se bodo življenjske situacije tistih, ki potrebujejo pomoč, nekoč obrnile na bolje: »Vsako leto si želim vsaj en evro več. Zakaj? Ker imam občutek, da ko se enkrat krivulja obrne navzdol, je samo vprašanje časa, kdaj se bo stvar izpela.  Revščina ali življenjske situacije pa se ne bodo kar obrnile na bolje. Ne gre več samo za to, da nekdo ne dobi službe, ampak imajo službo, pa enostavno ne zmorejo.«

Darja Štravs Tisu

Zgodbe, ki jih slišijo, pogosto presegajo sistemske rešitve in razkrivajo nepredvidljive življenjske tragedije:

»Letos smo vedno znova izrekali sožalja: nekdo je umrl, samomor, huda bolezen, rak … Mama je ostala sama s štirimi otroki. Gospa je izgubila vid, je slepa in bi rada lahko samostojno skrbela zase, zato potrebuje prilagojeno kuhinjo. Žena je čez noč zbolela in ostala brez nog, treba je popolnoma prilagoditi hišo, kopalnico. In že če prenavljaš navadno kopalnico, veš, kako velik strošek je to. To so nepričakovane zgodbe, ki jih preprosto ne moreš sistemsko urediti.«

Med najbolj pretresljivimi letošnjimi zgodbami je bila tudi zgodba matere, ki se je znašla v izjemno težki situaciji, saj je za dostojen sloves od svoje hčere potrebovala pomoč pri kritju stroškov prevoza njenega trupla nazaj v Slovenijo, kjer jo želi pokopati.

Bred dobrih ljudi ne bi bilo pomoči

Kljub vsemu Denis Avdić poudarja, da ravno ljudje, njihova prisotnost, energija in pripravljenost pomagati, dajejo dobrodelnemu maratonu pravi smisel: »Mislim, da ljudje s svojo energijo in podporo ogromno prispevajo. Vsak s svojo prisotnostjo pomaga soustvarjati vsebino in tisto posebno decembrsko, praznično vzdušje. Hvaležen sem vsem, ki so zraven, ki so srčni in dobri. Brez njih pomoči sploh ne bi bilo. Prav takrat se pokaže, kako ljudje stopijo skupaj in naredijo nekaj dobrega za tiste, ki v življenju nimajo toliko sreče.«