Radio 1

Denis Avdić je v AIDEA podkastu s Klemnom Selakovićem spregovoril o svojem odraščanju v Bosni, kjer je preživel prvih deset let svojega življenja, o stvareh, ki jih v Sloveniji, o razlikah med življenjem in odraščanjem v Bosni in Sloveniji, radijski karieri ter o številnih drugih temah. Tudi o zgodbah, ki so ga zaznamovale iz časa njegove policijske kariere. "Mnogi, ki me poznajo, bodo rekli: 'pismo, ta je imel težko otroštvo, ni mu bilo lahko'. So komentarji, še danes. Ampak jaz bom pa rekel, da ne, nisem tega občutil," je med drugim priznal Denis in delo opisal to obdobje svojega življenja.

In kakšno je bilo to življenje? "Imel sem se top, meni je bilo fajn, nič slabega ni bilo. Nisem se imel slabo, to je bila ena vas ... kolesa nisem imel, ampak nisem ga pogrešal, nisem trpel zaradi tega, v vasi ni imel noben kolesa. Imel smo nogometno žogo, pa ni bilo nekega nadzora, star si bil 5 let in te ni bilo cel dan domov, nihče ni vedel, kje si. Jaz sem bil 8 kilometrov stran v drugi vasi, a si jedel, a ti je kdo dal za jesti nekdo ti je že dal za jesti. Mi smo se mel dobro." Spregovoril je tudi o tem, da je v zelo zgodnjem otroštvu že kadil, čeprav mu danes tega nihče ne verjame, saj se ljudem to zdi nepredstavljivo.

Selitev v Slovenijo

Denis se je v Slovenijo preselil zaradi vojne, sam, brez mame in babice, saj je v Sloveniji že živel njegov oče. "Starša sta bila ločena, ko sem bil drugi razred, se je poročila tudi mama in šla ter me pustila pri stari mami in teti. Tri leta je teta skrbela zame, njena sestra. Teh posledic se jaz zavedam, ampak mojim to razlagati ... O njih ne bom govoril, so pa. Šele pol se zavedaš, da je bilo toliko enih stvari narobe, za katere takrat nisem mislil in da je morda to toliko vplivalo," je še iskreno spregovoril.