Sašo Švigelj

Ko se je David Zupančič odločil za študij medicine, najbrž niti pomislil ni, da bo imel vzporedno kariero in kako se bo ta razvijala. »Seveda nisem pomislil, da bom vplivnež, saj takrat ta poklic oziroma za nekatere konjiček sploh še ni obstajal. Instagram je zagledal luč sveta med mojim študijem na medicinski fakulteti, kmalu za tem pa tudi poklic vplivnež. Takrat mi niti na pamet ni padlo, da bom kdaj redno objavljal na spletu. Do družbenih omrežij nisem nikoli imel prav posebnega veselja.« Ko je končal študij in specializacijo, se je zaposlil na infekcijski kliniki. »Specializacijo sem začel v res neugodnem času, v času velikih izzivov. Prav jaz sem bil tisti, ki sem na infekcijsko kliniko sprejel prvega bolnika s covidom-19 v Sloveniji. Časi so bili težki, saj se je zdravstvo spopadalo z nečim novim, neodkritim. Vsak dan je prinesel nekaj novega. Nekateri so bili zelo glasni, predvsem v kritikah, a najlažje jih je pisati s kavča. Imel sem nemogoče urnike, prisoten je bil strah pred okužbami, doma sem imel dojenčka in za mano so bile neprespane noči. Nimam navade, da komentiram zapise, še zlasti ne žaljivih in sovražnih, zato sem začel raje objavljati svoja razmišljanja v zaprti skupini, v kateri so potekale različne debate. Ko se je tega nabralo že kar nekaj, sem se odločil, da bom svoje razmišljanje in na splošno življenje mladega zdravnika opisal v knjigi pod naslovom Življenje v sivi coni, a se mi še sanjalo ni, da bo postala prodajna uspešnica.«

Mladi zdravnik je predan svojemu delu, družini, je vplivnež, pisatelj … Napisal je že drugo knjigo, ki gotovo ne bo zadnja, zdaj pa vodi še svojo oddajo na televiziji. Za zdravnika kar nekako neobičajno življenje, o katerem imajo najbrž njegovi kolegi vsak svoje mnenje. So morda tudi taki, ki tega ne podpirajo? »Na to vprašanje ne znam odgovoriti, ker ne vem. Lahko sicer rečem, da dobivam odlične povratne informacije, podporne, prijazne in spodbudne. Obenem pa verjamem, da gre moje nastopanje marsikomu tudi na živce. Verjetno se nekateri ne strinjajo s tem, da se zdravnik javno izpostavlja, sploh tako, kot to delam jaz, torej neposredno in tudi s humorjem. Ampak na koncu mi je pomembno predvsem to, da delam dobro za ljudi in za stroko. Da delim preverjene informacije, ki lahko ljudem pomagajo, da sprejmejo kakšno dobro odločitev za svoje zdravje in preventivo. Četudi ne morem odgovoriti na vprašanje, kako moje delo sprejemajo posamezniki, me neznansko veseli, da so ga prepoznale velike in pomembne zdravniške organizacije, s katerimi sodelujem, torej Zdravniška zbornica, NIJZ, Zavod Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija Transplant, celo ministrstvo za zdravje.«

Preberite še ...

· Zanimivosti · Oglas

NEO novosti, Telekom Slovenije navdušuje z novimi funkcionalnostmi

In kako zmore uskladiti vse obveznosti? »V UKC-ju sem zaposlen osemdesetodstotno, saj mi ob polni zaposlitvi ne bi uspelo izpeljati vsega, kar počnem. S časom ravnam preudarno, denimo ne gledam televizije in že s tem pridobim kar zajetno število ur na teden. Moram pa poudariti, da nisem klasični vplivnež, in moram povedati, da zavračam razne scenarije in idejne zasnove objav. Imam svoj slog, prepleten s humorjem, ne smem pa iz sebe delati afne. Nikoli ne delam po merilih vplivniških reklam. Pomembno mi je, da me bo človek, ki se bo zaradi bolezni z menoj srečal v kliničnem centru, jemal resno. Zelo jasno ločim osebno življenje od spletnega. Ne objavljam svoje družine, delim le kakšno fotografijo z ženo, nikoli pa ne kažem svoje hčerke. Ne odzivam se niti na žaljive in napadalne komentarje. Sploh pa jih ne berem na Facebooku, ki je postal žarišče teoretikov zarote in brezobzirnih pljuvalcev.«

In kaj želi doseči s televizijsko oddajo TV klinika z Davidom Zupančičem? »Na srečo so mi dali na televiziji proste roke, saj nisem izurjen voditelj in poskušam izoblikovati svoj slog vodenja. Teme v oddaji so zdravstvene, so pa zastavljene široko – od zobnih bolezni in okužb do športnih poškodb, psihiatričnih obolenj. V eni od oddaj bo tema tudi bolnišnična župnija. V studiu gostim strokovnjake s posameznih področij in paciente, imamo pa tudi prispevke s terena. Zelo so mi blizu infektološke teme, prav tako psihološke, kot so stres, izgorelost, nespečnost. Za nekatere druge teme pa se bom moral mnogo bolj pripraviti, sicer pa prav zaradi teh razlogov gostim strokovnjake s posameznih področij.«