Teo Trup

Mnoge, ki Ane Grdadolnik prej niso poznali, je mlada pevka presenetila v osmi sezoni šova Slovenija ima talent. Takrat je bil nad njenim izjemnim vokalom navdušen tudi žirant Lado Bizovičar. Zdaj se počasi, a zanesljivo uveljavlja na glasbenih odrih, letos se je potegovala tudi za slovenski nastop na tekmovanju za evrovizijsko popevko, v svojih pesmih pa najraje prepeva o mladostni zaljubljenosti.

»Privlačijo me oziroma, če se drugače izrazim, na kožo so mi pisane teme, ki govorijo o medsebojnem dopolnjevanju, iskreni ljubezni in sanjah za skupno srečo. Četudi se naše poti razidejo, to še ne pomeni, da ljubezen umre oziroma da je ni mogoče obuditi. Ljubezen je sestavni del življenja in mnoge osreči, včasih tudi razočara, a svet je lep in ne gre obupati. Ne smemo izgubiti upanja, ljubezen je vedno na preži in pride, ko to najmanj pričakujemo,« pravi Ana Grdadolnik, ki se na glasbenem prizorišču predstavlja z umetniškim imenom ANNA.

Kot pravi, ima rada vedno nove izzive.

»Rada se z njimi spoprimem in upam, da jih bo na moji glasbeni poti še veliko. Vsaka nova izkušnja pripomore k osebni rasti in tako tudi v glasbenem svetu napreduješ. Trema pa z leti ne izgine, ostane ti tista ravno pravšnja mera, ki je prisotna v taki meri in toliko, da na odru nisem preveč brezskrbna. S tem rastem in postajam vse boljša, predvsem samozavestna, saj vse bolj verjamem vase. Tako v zasebnem življenju kot v glasbi sem perfekcionistka. Zavedam se, da je pred mano še dolga pot, vse bolj pa sem prepričana, da vztrajnost, volja in disciplina postopoma obrodijo sadove.«

Kljub temu je spoznala tudi drugo plat glasbene zgodbe.

»Tako kot v življenju tudi v glasbi ni vedno vse lepo. Spoznala sem, da zna biti svet tudi krut. Ne vem, ali bom kdaj lahko postala neobčutljiva za grde in neprimerne komentarje na družbenih omrežjih, za katere je najbolje, da jih ne bereš. Vse več je ljudi, ki svoje frustracije izlivajo na papir in se tako sproščajo v grdem, velikokrat celo nesramnem komentiranju. Z leti dobiš debelo kožo, a pomembno je, da ti v takih trenutkih stojijo ob strani prijatelji in družina.«

ANNA se je s petjem začela ukvarjati pri desetih letih, pohvali pa se lahko s številnimi nagradami.

»Najbolj sem ponosna na osvojeni junior grand prix na Bledu, pa na mednarodna tekmovanja na Malti in v Romuniji. Pri 12 letih sem doživela posebno izkušnjo, ko sem v oddaji Slovenski pozdrav na nacionalni televiziji zapela skupaj z Nušo Derendo njeno veliko uspešnico Prvič in zadnjič. Nastopiti s takšno glasbeno legendo, kot je Nuša, je bilo zame nekaj nepredstavljivega. Še vedno si kdaj ogledam ta posnetek in vedno znova sem navdušena ter ponosna na te lepe spomine.«

Mlada pevka pravi, da se ji je življenje v zadnjih letih kar spremenilo. »Vse se vrti okoli glasbe. Nastopam, pripravljam lastno avtorsko glasbo, sodelujem s producenti, tako da mi ni dolgčas. Ena izmed teh pesmi je bila narejena tudi za letošnjo Emo. Gre za živahno pesem z naslovom Čau, ki je čustvena, a hkrati energična.«

Čeprav je na koncu zmagal Klemen Slakonja, se je kot ena izmed favoritinj za zmago omenjala tudi ANNA, ki pa se s tovrstnim pisanjem že dolgo ne obremenjuje več.

»Med vsemi nastopajočimi na letošnji Emi je vladalo čudovito vzdušje, o čem se je govorilo ali pisalo na družbenih omrežjih in v medijih, me pa za ni zanimalo. Resda ne skrivam, da je moja velika želja enkrat stati na evrovizijskem odru, predvsem pa si želim ustvarjati glasbo, ki bo povezovala in navdihovala ljudi. Glasba je namreč skupna vsem nam, ne glede na to, od kod prihajamo, kaj smo in kaj počnemo. Meni je v tem trenutku pomembno samo to, da delam tisto, kar me najbolj veseli – pojem in ustvarjam glasbo.«

***null***