Upogljivi ljudje družbi ne prinašajo napredka - Lastnosti »divjaka« so lahko zelo koristne – tudi za družbo.

Slikarka Ivana Kobilca in njene sodobnice so bile prve ženske moderne dobe, ki se jim je uspelo uveljaviti v tradicionalno moškem poklicu, navaja zloženka ob letošnji obsežni razstavi Ivana Kobilca (1861– 926) »Slikarija je vendar nekaj lepega«, ki so jo pred kratkim odprli v Narodni galeriji (NG) v Ljubljani.

Jantar, od nekdaj na strani zdravja.

Na Malem Lipoglavu, ki je le lučaj od ljubljanskega Sostra, živi izjemno zanimiva skupina ljudi. Sedem družin, skupaj z otroki jih je okoli dvajset, živi v neokrnjeni naravi, poleg zdravilnega energijskega parka. Njihov cilj je živeti v ravnovesju med duhovnim in materialnim svetom. Živijo v Centru Manas, ki so ga ustanovili prav z namenom, da spodbujajo celovito življenje. Njihov cilj je tudi širitev čiste luči, oni jo imenujejo stoodstotna luč, ki je namenjena ozaveščanju in dvigu zavesti. Sliši se »kunštno« in malce vesoljsko, ko pa jih pobliže spoznaš, vidiš, da je to skupnost, ki živi čisto običajno življenje; velikokrat namesto gledanja televizije in posedanja po barčkih (včasih počnejo tudi to) rajši meditirajo, izvajajo jogo, prirejajo delavnice ali se ukvarjajo z alternativnim zdravljenjem. V današnjem pobesnelem in krutem svetu je prav taka skupnost, ki se med seboj duhovno poveže in uravnovesi, pravi otok miru in spokoja. In kar je najpomembnejše, svoj mir širi tudi v okolico.

Pred kratkim so na Gradnikovi ulici v Radovljici odprli novo bivalno enoto Centra za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa. Hišo, ki stoji v nizu drugih družinskih hiš v naselju in v bližini stanovanjskih blokov, je center kupil pred dvema letoma in jo temeljito prenovil. Zdaj pa v njej stanuje dvanajst oseb z motnjami v duševnem razvoju. Za večino opravil ob pomoči sodelavcev centra stanovalci poskrbijo sami.

Kako se obvarovati pred elektromagnetnim smogom?

Če se bo na intenzivnem oddelku interne klinike v ljubljanskem Kliničnem centru znašel kak vidni politik ali druga znana osebnost, ki je lahko medijsko nevarna, bo obravnava nedvomno vrhunska.

Jeff Bezos, najbogatejše bitje, kar jih je kadarkoli živelo.

Nesporno sta prvi imeni slovenske priredbe legendarnega muzikala Briljantina, ki je odrske deske Cankarjevega doma zatresel konec junija. Saša v vlogi Sandy in Luka v vlogi Dannyja blestita in dvigujeta obrvi, češ, kje sta se takšna talenta skrivala do zdaj. Luka je kar 23 let treniral ples, v Londonu postal diplomirani glasbeni igralec, najmanj 30 ur na teden govori in poje, za svoj glas pa skrbi z žajbljem v vseh mogočih oblikah. »Zato nimam žametnega, temveč žajbljev glas.« Prav zaradi skrbi za glas ne boste Saše zalotili z mrzlo pijačo niti poleti. »Ta prava Sandy,« zafrkljivo pripomni Luka, češ kakšna pridna punčka! Takšna, ki je rasla z uspešnicami iz 60., 70. in 80. let in veliko bolj uživa ob glasbi z vinilnih plošč kot v sodobni, do popolnosti računalniško obdelani glasbi.

Goran Dragić, naš zlati košarkar, o ženi, otrocih in ciljih

Lara in Bojan Prašnikar, hči in oče, velika nogometna navdušenca

Na obisku v Žički kartuziji

Peto svetovno prvenstvo v metu motorke v Kočevju