Kako pa boš preživel počitnice, sem vprašala osemletnega fanta, ko je z največjim veseljem na zadnji šolski dan vrgel torbo v kot. Zajel je sapo in začel naštevati ...

Jantar obstaja že več sto milijonov let, naši predniki pa so o njem in njegovih zdravilnih močeh morda vedeli celo več, kot vemo danes. O njem nam je več povedala Ana Marija Kolman – v Zarji ste lahko že brali o njej –, ki oživlja starodavna znanja in opozarja, da jih nikakor ne smemo izgubiti.

Mama Stanke Kosirnik, upokojene ekonomske tehničarke in članice Srebrne niti – združenja za dostojno starost iz Poljčan, je že dobro leto pokojna. »Čeprav je ni več, mi stanje v Domu starejših dr. Jožeta Potrča Poljčane, enota Slovenska Bistrica, kjer je moja ljuba mama Marija preživela zadnja tri leta, ne da miru v duši in še vedno ne gre iz glave.« Ne zaradi mame, ker njej ne more več pomagati, temveč zaradi vseh, ki danes prebivajo v tem ali onem domu starejših ali pa bodo tam jutri ali pojutrišnjem.

Poletna nagradna igra - z gelom Aloe vera je lažje.

Kako se obvarovati pred elektromagnetnim smogom?

Naturopat Dražen Draško Dimnik je do nedavnega vodil center za pomoč bolnikom CanSave (Center za boj z rakom po naravni poti). K njemu so se zatekali bolniki, nad katerimi je uradna medicina obupala, pa tudi tisti, ki so želeli vedeti, kako se lahko še drugače zdravijo. Potem pa so se začeli inšpekcijski pregledi, ki so ga navsezadnje prisilili, da je zaprl podjetje in ukinil spletne strani.

Slikarka Ivana Kobilca in njene sodobnice so bile prve ženske moderne dobe, ki se jim je uspelo uveljaviti v tradicionalno moškem poklicu, navaja zloženka ob letošnji obsežni razstavi Ivana Kobilca (1861– 926).

Pri slovenskem izganjalcu hudiča

Kruti boji ločenih staršev za skrbništvo nad otrokom vedno znova pišejo zelo žalostne zgodbe. Ena takšnih se že nekaj let dogaja v Splitu, te dni pa je očetu Italijanu (po šestih letih sodnih sporov) uspelo na podlagi pravnomočne razsodbe osemletnega sina odpeljati v svoje rodno mesto v bližini Torina. V splitski četrti Pujanke se je – po materinih klicih na pomoč, ki jih je objavljala na družabnih omrežjih – zbralo na tisoče ljudi in poskušalo preprečiti očetu, da bi odpeljal sina, pri čemer so se povsem prepustili čustvom, izključili razum ter popolnoma ignorirali sodišče in pravnomočno razsodbo. Seveda je bil največja žrtev tega evforičnega spektakla prav osemletni Cesare Avenati.

Ljudje smo nenavadna bitja. Prizori trpečih otrok nas pretresejo in šokirajo. V nas vzbudijo sočutje in zdi se nam krivično, da mora otrok, morda star komaj nekaj let, doživljati pomanjkanje in nasilje. Ali celo umreti, ne da bi dobil priložnost izvedeti, kako lepo je lahko življenje.

Ob nizki precepljenosti je dovolj, da samo en z ošpicami okužen človek pride od drugod (kjer je okuženih in bolnih veliko), pa smo lahko na robu epidemije. V Sloveniji smo imeli izbruh nedavno na območju Maribora in do tedaj, ko bo preteklo inkubacijsko obdobje od ozdravitve zadnjega zbolelega, možnosti za epidemijo ne morejo izključiti, so povedali na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja.

Mednarodna meteorološka stroka je jasna: boj proti toči z letali, ki posipajo nevihtne oblake s srebrovim jodidom, ni učinkovit. Zakaj zanj kmetijsko ministrstvo prispeva nekaj čez 88.000 evrov, občine pa še dodatnih 164.000? Ker ljudje lokalne skupnosti tako želijo in ker ljudje verjamejo, da pomaga. To, da lahko srebrov jodid točo celo okrepi ali pa povzroči zmanjšanje padavin in posledično sušo, kar so nekateri avstrijski kmetje v preteklosti že izkusili, pa bolj malokrat slišimo.

Prejšnji četrtek je bil v več pogledih neznosen dan in je zahteval močne živce.

Bog daj, dobrodošli pri nas, naju je v lepi slovenščini brez kakšnega posebnega naglasa pozdravil 41-letni Andrzej Gosek, duhovnik v župniji Ljubljana – Kašelj Zalog. Poljski duhovnik že enajsto leto opravlja božjo službo v Sloveniji. Andrzej Gosek pravi, da se ni sam odločil za službo v drugi državi. Ko pa je odločitev prišla, jo je z veseljem sprejel. Obiskoval je mednarodno misijonsko semenišče v Varšavi, katerega rektor je bil Slovenec, Alojzij Oberstar, ta pa je dobro poznal našega bivšega nadškofa Alojzija Urana, ki je zaprosil za pomoč. Po odobritvi na najvišjem mestu ga je varšavski nadškof Kazimierz Nycz »požegnal« in poslal v Slovenijo. Najprej za tri leta. »Koliko časa bom zares ostal tu, ve samo Bog,« se je smejal gospod Andrzej. Na splošno je človek, ki se rad smeji. Rad ima tudi ljudi in svoje rožice.