Jana
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Elektrošok za slovenskega kmeta: namesto njiv elektrarne?


Vasja Jager
18. 3. 2025, 06.35
Posodobljeno
16:15
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Slovenska vlada sprejema predpise, ki utegnejo dobršen del naše kmetijske zemlje spremeniti v podlago za sončne in vetrne elektrarne, kmete pa v podjetnike, ki bodo prodajali elektriko.

kmeti vodilna (1).jpg
revija Jana
S fotovoltaiko bi radi pozidali več kot petino vse slovenske kmetijske zemlje!

Medtem ko se razmere v svetu zaostrujejo in postaja prehranska samooskrba države čedalje pomembnejša, se je slovenska oblast očitno odločila, da je pametneje, če se naši kmetje preobrazijo v poslovneže, ki bodo prodajali elektriko. Ali pa bodo to na njihovi zemlji počela velika podjetja.

Slovenski kmet je že tako ali tako ogrožena vrsta, ki jo pri življenju držijo predvsem državne subvencije, sedaj pa se mu napoveduje nov, morebiti kar milosten udarec. Po demografskem opustošenju podeželja, podnebnih spremembah, konkurenci velikih mednarodnih proizvajalcev, vojni v Ukrajini in vrtoglavih podražitvah gnojil, krme, goriva (…) slovenska vlada sprejema predpise, ki utegnejo dobršen del naše kmetijske zemlje spremeniti v podlago za sončne in vetrne elektrarne, kmete pa v podjetnike, ki bodo prodajali elektriko. V času, ko vse več Slovencev in Slovenk s strahom pogleduje proti prihodnosti, ki prinaša novo globalno krizo, ter se sprašuje, od česa bomo tedaj živeli in kaj bomo jedli, se naši odločevalci ne ozirajo na logiko želodca in zdravo kmečko pamet – temveč na diktat kapitala.

kmeti4.jpg
Shutterstock

Pred nekaj dnevi se je zaključila javna razprava o predlogu novele zakona o kmetijskih zemljiščih – zaključila se je mirno, brez vsakršnega pompa, kakor da ne bi šlo za eno izmed prelomnih sprememb na tem področju. Z novelo želi vlada oziroma ministrstvo za kmetijstvo uzakoniti določbe, ki bi v veliki meri dopustile na že tako omejenih in iz dneva v dan manjših slovenskih kmetijskih površinah postavljanje solarnih panelov in orjaških betonskih vetrnic. Tako bi lahko zgolj s fotovoltaiko in agrofotovoltaiko pozidali tudi do 131.000 hektarjev – ali več kot petino vse slovenske kmetijske zemlje. »Bojim se, da bomo s takšnimi potezami slej ko prej uničili zeleno podobo Slovenije in zapravili še tisto malo pičle zemlje, ki je premoremo!« je ogorčena predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije Irena Orešnik.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 11, 18. marec 2025. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

nasl_Jana_11.jpg
revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!

© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.