Andraž Purg

To je Jani Žilnik v ponedeljek v Narodnem domu dejal Kseniji Žilnik, ki je prejela spominsko plaketo tako kot tudi Miran Pikl in Bojan Arčan. 4. maja leta 1995 je nekdanji kapetan Celja in tudi islandskega Vikingurja Jani Žilnik ustanovil Nogometno šolo Mali šampion. Diplomirani inženir metalurgije je dve generaciji Šampiona do 15 let pripeljal do naslovov državnih prvakov. Člansko moštvo Šampiona je tri sezone igralo v 2. SNL.

Verbič, Kramer, Zeljkovič ...

»To so bila leta vzponov. Po osmih letih od ustanovitve nas je zadel uspeh. Sam sem pričakoval, da nas bo celo prej. Pomembno je, da se je večina igralcev uspešno šolala. Leta 2006 smo imeli izjemno generacijo. Antonio Mlinar Delamea, prvi Slovenec v najmočnejši ameriški ligi, in Boban Jović, sta bila kasneje občasna slovenska članska reprezentanta. V prvi ali drugi slovenski ligi, nekateri pa tudi v tujini, so igrali Rok Baskera, Rade Jovanović, Tomaž Kožar, Miha Goropevšek, Miha Korošec, Matic Čretnik, Žan Horvat, Tadej Žagar, Jaka Bizjak, Uroš Korun, Žiga Škoflek, Blaž Kramer, Tadej Kotnik,« je pred petimi leti govoril Žilnik. Zdaj so dodali še nekaj imen: Matija Čonč, Denis Džaferović, Alen Kahteran, Rok Ošep, Grega Zamernik, Primož Hren, Žan Baskera, Gašper Veligošek, Tomaž Marko, Nick Perc, Adrian Zeljković in Benjamin Verbič.

Pomisleki, a brez obžalovanja

»Spraševal sem se, kam naj vložim privarčevan denar. Tisti vložek bi bil danes vreden vsaj 50 tisoč evrov. A ni mi bilo žal ne tedaj in ni mi danes. Po prvih letih sem sicer imel pomisleke. Občinske strukture so me gledale postrani, češ kdaj bom odnehal. Starši in otroci so zaslužni, da sem vztrajal. Poti nazaj ni bilo več. Najprej smo postali prepoznavni v regiji, kasneje pa po celotni Sloveniji. Leta 1995 je bilo v naši državi popolnoma drugačno razmišljanje glede nogometa, kot je sedaj. Dokazali smo, da je nogomet za inteligentne fante. Fantje iz generacije, ki je bila prvak leta 2003, so bili po večini gimnazijci,« je tedaj poltretje desetletje dolgo zgodbo povzel Žilnik, ko je bila proslava na igrišču na Ljubečni. Na otvoritvi Nogometne šole Mali šampion na 4. osnovni šoli v Celju je bil tudi legendarni, zdaj že pokojni Branko Elsner. Obe proslavi ob obletnicah je obiskal Bojan Prašnikar, najuspešnejši slovenski trener.

Izjemno leto 2005

»Nogometna šola je bila moja last, prerasla pa je v klub, ki deluje kot društvo. V hudi konkurenci smo uspeli preživeti. Ko smo delovali v okviru šole, je bilo vse skupaj še relativno lahko, kajti starši so bili zadovoljni. Kasneje je bilo zelo zahtevno. Namreč postali smo močnejši, marsikomu smo bili konkurenčni in zato tudi trn v peti,« se je pridušal Žilnik. Njegovi fantje so kar tri leta tekmovali v 2. SNL. Priznal je, da je ponavljal znameniti stavek: »Junija bo jasno, kako in če sploh naprej…« Žilniku so pri prvih treningih pomagali Matej Rotar, Bojan Bevc in Bogdan Jurkovnik. Leto 1995 pa ni zaznamovala samo ustanovitev šole, temveč tudi začetek prve temeljite prenove travnatega igrišča ob IV. osnovni šoli. Zdaj je tam tudi razsvetljava. V letu 1996 je klub v Mozirju organiziral 1. nogometni kamp, septembra pa že prvi turnir za dečke, stare 10 let. Leta 2003 je prišlo do prekinitve sodelovanja z NK Publikum v Šolskem nogometnem centru in je klub stopil na samostojno pot kot Društvo nogometni klub Mali šampion. Nepozabna je sezona 2004/2005, ko je kar sedem selekcij Šampiona bilo najboljših v svojih ligah (U-8, U-10, U-12, U-13, U-14, mladinci in člani).

Zupančeva neobičajnost

Celjski podžupan Samo Seničar je med drugim dejal: »Ste vzgojitelji, mentorji in vodniki ne le na igrišču, ampak v življenju. V treh desetletjih ste oblikovali mnogo generacij mladih in jih naučili discipline, ekipnega duha, spoštovanja in vztrajnosti. To je vaša največja zmaga.« Z džez glasbo je navdušila mlada skupina Presentu. Predsednik NZS Radenko Mijatović je Žilniku izročil dres slovenske reprezentance s podpisi vseh igralcev. Predsednik kluba Matjaž Zupanc je opozoril, da bo njegov govor neobičajen, kajti tudi Šampion ni običajen klub: »Spominjam se turnirja malčkov v Zagrebu. V predtekmovalni skupini smo naleteli na Dinamo z visokimi, osredotočenimi fanti, močno odločenimi, da zmagajo. Naši so bili različnih postav, vratar zelo nizek, nekaj jih je imelo preveliko težo. Pozabil sem rezultat. Še danes pa vidim sijaj v očeh naših fantov, ko so zatresli Dinamovo mrežo. To je neprecenljivo!« Nato je na oder povabil uspešnega poslovneža Boštjana Brantušo, s katerim sta zaigrala dve pesmi (Poljane dom prelepih dni, Romanca). Zupanc je prejel priznanje, Žilnik pa je povedal: »To je za 20 let, tako da še ne smeš oditi, kajti za teboj je le 10 let dela.«

Nepozabni spomini

Dolgoletni Zupančev prijatelj je predsednik Športne zveze Celje Matej Polutnik: »Delo z mladimi je zahtevno, težko je namreč privabiti sponzorje. Zato mora širša družbena skupnost narediti vse, da lahko takšni klubi obstanejo. Sam se bom za to osebno zavzel. Jani, čestitke za predanost, srčnost in strokovnost.« Blaž Kramer je zdaj slovenski reprezentant: »Star sem bil 16 ali 17 let, ko sem nameraval opustiti nogomet, toda trenerji Šampiona so vztrajali, naj nadaljujem. To je bila moja športna in življenjska prelomnica.« Rok Baskera je zdaj trener mladinske ekipe v Radomljah. Igral je za vse selekcije Šampiona do mladinske, nato je eno leto preživel v Genovi. Sledil je prestop v ljubljansko Olimpijo: »Kar se tiče otroštva in mladostništva sem se vse naučil v Šampionu. Trenerji so bili Piki, Toni, Jani, Bojan … Spomini so nepozabni.« Klubski vzdrževalec Miro Janković je klubu zvest že skoraj 30 let. Vsi pri Šampionu si želijo svojega doma, torej stadiona oziroma igrišča (s pripadajočimi objekti), ki bi bil zgolj njihov.