Move TV
© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Ikona zaklenjenega članka
Čas branja 7 min.

Legendarna celjska dvorana Golovec je srečala abrahama


novi-tednik
Dean Šuster
11. 10. 2026, 05.15
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Celjska dvorana Golovec, ki je gostila številne športne in kulturne dogodke, praznuje 50 let. Kako se je vpisala med legendarna prizorišča? Kdo so bili njeni graditelji in kakšne vrhunce so v njej dosegali športniki?

golovec otvoritev1976.jpg
arhiv NT-RC, RK Celje, Andrej Šušterič, Vlado Bojović
Prvi dan druge polovice leta 1976 in veličastna zmaga celjskih rokometašev v novi dvorani, ki so ji že na odprtju »pokali šivi«. Na fotografiji je v prodoru ljubljenec navijačev Miha Bojović, levo na razplet akcije čaka Milan Mrovlje, desno Milan Peunik.

Desetletja so bile najbolj znane športne dvorane v Sloveniji Hala Tivoli, dvorana Podmežakla in seveda dvorana Golovec. Celjski rokometaši so igrali celo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Že leta 1975 je bila v Velenju zgrajena Rdeča dvorana, leto kasneje je sledilo odprtje dvorane v Celju. Nekatere dvorane gredo med legende že ob krstnem nastopu domačih športnikov.

To se je zgodilo pred triindvajsetimi leti z dvorano Zlatorog (zmaga celjskih rokometašev proti španskemu Ademarju za trinajst golov), pred petdesetimi leti pa je nabito polna dvorana Golovec slavila zmago svojih ljubljencev in tretjo uvrstitev v 1. jugoslovansko ligo.

Kaj se je dogajalo v 2. zvezni ligi, kako je potekala gradnja dvorane Golovec in kako je preživela ognjeni krst?

Samoprispevek in pravočasnost

Rokometni klub Celje je imel izjemno generacijo igralcev. V 2. zvezni ligi sever so Celjani osvojili prvo mesto z le enim porazom (v Labinu proti Rudarju v zelo čudnih okoliščinah). Drugouvrščeni Slovan je zbral sedem točk manj.

Dvoboj si je na Skalni kleti ogledalo 2.500 ljudi. A gradnja dvorane Golovec se ni začela zgolj zaradi rokometa oziroma športa, temveč je bila zasnovana tako, da je bila večnamenska in je predvsem rešila težave tedanjega sejma obrti. Zgrajena je bila – po zaslugi samoprispevka – ravno pravi čas. Rokometaši so morali igrati kvalifikacijski tekmi za 1. ligo z Veležem (do zadnjega kroga je bila v prednosti Bosna), ki je v Mostarju na Kantarevcu premagal Celje s petimi goli razlike (16:11).

Preberite še

Ko revež dobi bel kruh

Diplomirani arhitekt Žare Presinger, ki bo v tem mesecu dopolnil osemdeset let, je že pradedek: »Spremljali smo gradnjo dvorane. Za nas je bila kot bel kruh, ki ga dobi revež. Vse slovenske telovadnice so bile premajhne za rokomet, igrali smo le zimsko ligo na Gospodarskem razstavišču in v Hali Tivoli.

V hali Golovec so se projektanti in izvajalci bali, da se bo kaj podrlo, namreč tehnični pregled ni bil opravljen. Veledogodek z Veležem je bil nekaj posebnega za Celje. Toda v isti sapi moram dodati, da je bilo tri tisoč gledalcev tudi vsaj deset let prej na igrišču sedanje Gimnazije Celje – Center, ko smo igrali z Brežicami.«

kopitar jože.jpg
arhiv NT-RC, RK Celje, Andrej Šušterič, Vlado Bojović
Projektant dvorane Golovec je bil Jože Kopitar, ki je umrl lani.

Začetek dinastije Marguč

Ernest Marguč je eden tistih rokometašev, ki je v Celje prišel od drugod, a se je na srečo tu ustalil in pognal korenine. Tudi njegovi vnuki Gašper, Gal in Mai so mojstri rokometne igre. »Pol stoletja je že minilo od prve tekme v Golovcu. Res je, da sem bil zelo razpoložen na prvi tekmi na zunanjem igrišču v Mostarju. Izgubili smo, toda poraz s petimi goli razlike je ohranjal upanje,« se spominja Marguč. Vratarja iz Maribora je pohvalil tudi trener Tone Goršič: »Želim si, da bi Marguč ponovil odlično predstavo iz Mostarja.«

Pod žgočim soncem

Še dlje je šel tedaj najboljši rokometaš Celja Vlado Bojović: »Naš vratar, ki ga vsi kličemo Mic, nas je celo rešil v Mostarju. Branil je v rokometnem in nogometnem slogu. Sojenje je bilo zelo slabo, bili smo ›pretepeni‹. Še dobro smo jo odnesli.« Tekma je bila sredi dneva v neznosni vročini na zunanjem igrišču. »Nikoli ne bom pozabil neke podrobnosti. Bilo je tako vroče, da so se nam copati vdirali v asfalt na zunanjem robu igrišča,« je dodal Bojović. Na kvalifikacijski tekmi je pripotoval s priprav jugoslovanske reprezentance, ki je kasneje odpotovala na olimpijske igre v Montreal.

»Moramo igrati v dvorani!«

Po vrnitvi iz Mostarja je govoril tudi predsednik kluba Stane Bizjak: »Vročina je opravila svoje. Če bomo ponovili predstave iz prvenstva, imamo lepe možnosti za preobrat. Seveda bi morali igrati v dvorani, kajti dež ali slabo vreme nam lahko zapreta vrata do prve lige.«

Torej v tistem trenutku še ni bilo povsem jasno, kje bo povratni obračun. 30. junija je Jože Kuzma v Sportskih novostih zapisal: »Skalna klet ali dvorana Golovec bosta sprejeli štiri tisoč gledalcev ...« V Hercegovini so bili strelci: Dušan Božič 4 gole, Miha Bojović in Milan Peunik po 2 ter Milan Mrovlje, Vlado Bojović in Stanko Anderluh. Vse dvome je odpravil zdaj že pokojni Nace Krumpak, ki je »odprl« dvorano, čeprav ni imela uporabnega dovoljenja.

golovec1.jpg
arhiv NT-RC, RK Celje, Andrej Šušterič, Vlado Bojović
Neusmiljen izvajalec sedemmetrovk Stanko Anderluh, ko še ni dopolnil šestnajst let.

Živčno, a zato še slajše

Zgodovinski obračun z Veležem je bil v četrtek, 1. julija. Pred tekmo je član vodstva tekmovanja v 2. zvezni ligi sever Šime Šimanović izročil pokal za osvojeno prvo mesto kapetanu Celja Bojanu Levstiku. Dosegel je en gol. Poleg njega so bili v ekipi še Žare Presinger, Milan Mrovlje, Dušan Luskar (3), Miha Bojović (2), Dušan Božič (4), Marjan Guček, Milan Peunik, Vlado Bojović (8), Stanko Anderluh (4), Slavko Ivezić in Ernest Marguč. Morda so prehitro izničili prednost gostov s prve tekme (7:2, 8:3), kajti nato so podzavestno popustili, a vseeno po prvem polčasu vodili s 13:9.

golovec3.jpg
arhiv NT-RC, RK Celje, Andrej Šušterič, Vlado Bojović
Vlado Bojović je bil nerešljiva uganka za obrambo Veleža. V ozadju akcijo spremljajo Milan Peunik, Bojan Levstik in Miha Bojović.

Uspešno rojstvo

Sredi drugega polčasa sta pritisk in živčnost storila svoje, saj so zapravili dve sedemmetrovki. Luskar in Vlado Bojović sta poskrbela za izenačitev skupnega izida (17:12). Izjemno razpoložen Bojović se s tem ni zadovoljil, dosegel je še dva zadetka z mesta desnega zunanjega napadalca (19:12). Občinstvo je bilo nekaj minut kasneje v deliriju, saj je bilo jasno, da je njegovim ljubljencem uspel podvig. Navijači so bili nedvomno zaslužni, da je »nova večnamenska hala pod Golovcem, ki so jo zgradili vsi delovni ljudje celjske občine, dočakala uspešno rojstvo«, kot je Tone Vrabl poudaril v Novem tedniku.

golovec4.jpg
arhiv NT-RC, RK Celje, Andrej Šušterič, Vlado Bojović
Mostarčani so v zaključku tekme uporabljali grobe prijeme.

Navijači pod stropom

»Vse je bilo načrtovano, da bo prvoligaš Velež. V Celju ni imel pravih možnosti, ne glede na vse igrice v ozadju. To je bila zgodovinska tekma, ljudje so nas fanatično podpirali,« je dejal Vlado Bojović. Olimpijec, svetovni podprvak z Jugoslavijo in evropski podprvak s Slovanom.

In dodal: »Bil sem z reprezentanco na pripravah za Montreal, toda tudi drugi igralci Celja niso niti enkrat trenirali v dvorani. Ta ni imela uporabnega dovoljenja, toda pokojni Nace Krumpak je vse spretno izpeljal. Navijači so se vzpeli celo na prezračevalne cevi. Na srečo se ni zgodilo nič tragičnega, čeprav je bilo noro. Tega ne bom nikoli pozabil.«

Poiskal prostor za strele

Vlado je blestel na povratni tekmi, a ne le zgolj na desnem krilu. Bil je najboljši strelec tekme z osmimi goli: »Ko sem bil na desnem krilu, so nasprotniki budno pazili name. Zato sem prostor poiskal na zunanjem položaju. Nekaj golov je bilo resnično odločilnih. Pohvala vsem soigralcem, zlasti Marguču, ki nam je vlival pogum. Občinstvo je bilo čudovito.«

Pred dnevi nam je Vlado zaupal: »Sodnika sta nam nekaj časa poskušala nagajati, a sta uvidela, da bi ju naši navijači ›pojedli‹, če bi še nadaljevala.« Sodila sta Beograjčana Stanojević in Valčić.

rokomet celje7576.jpg
arhiv NT-RC, RK Celje, Andrej Šušterič, Vlado Bojović
Celjska ekipa (manjka Žare Presinger), ki je poskrbela za izjemno navdušenje v knežjem mestu. Z leve stojijo trener Tone Goršič, Milan Peunik, Stanko Anderluh, Vlado Bojović, Dušan Božič, Marjan Guček in Dušan Luskar, čepijo Slavko Ivezič, Milan Mrovlje, Bojan Levstik, Ernest Marguč in Miha Bojović.

Slavje in ples do jutra

Nad vzdušjem je bil navdušen tudi Vladov mlajši brat Miha: »Primerjal bi ga lahko le s tistim pred šestimi leti v Ljubljani, ko so naši košarkarji po zmagi nad ZDA postali svetovni prvaki.« Tudi Dušan Božič je iskal presežke: »Tako je bobnelo, da se mi je zdelo, da drvim z reaktivcem.«

Ernest Marguč je najprej branil vrata mariborskega Branika, nato še ljubljanskega Odreda in trboveljskega Rudarja: »Zelo sem srečen, to je moj največji uspeh. V Mostarju smo bili slabi, lahko bi izgubili tudi za deset golov.«

Večina igralcev je ostala brez dresov, slekli so jim jih vročekrvni navijači. Nekateri so pretiravali. Pred dvorano so na streho preobrnili »fička«, en avto je zagorel. Igralci in vodilni možje kluba so proslavljali v hotelu Celeia. Najbolj vzdržljivi so zjutraj zaplesali kolo na železniški postaji in pospremili Vlada Bojovića na vlak za Beograd ter na nadaljevanje priprav reprezentance.

Uspešna naslednja leta

Direktor TRC Golovec Nace Krumpak je za Novi tednik ob koncu leta 1976 dejal: »Da bi v letu 1977 postala naša dvorana zbirališče vseh, ki ljubijo šport, rekreacijo in ostale prireditve. Prve korake smo že dosegli, potrudili pa se bomo tudi v bodoče. Pa srečno 1977!«

Bil je vizionar. Leta 1977 je dvorana Golovec gostila koncert skupine Bijelo dugme, Slovensko popevko in tudi festival jugoslovanske košarke.

Zbrala se je smetana države, ki je sodila v svetovni vrh. Ekipa Severa (Dragan Kićanović, Vinko Jelovac, Zoran Slavnić, Žarko Knežević, Dražen Dalipagić, Andro Knego, Joško Papič …) je pred 3.500 gledalci s 111:109 premagala moštvo Juga (Krešimir Ćosić, Damir Šolman, Nikola Plečaš, Mirza Delibašić, Željko Jerkov, Ratko Radovanović, Žarko Varajić …).

mep8.jpg
arhiv NT-RC, RK Celje, Andrej Šušterič, Vlado Bojović
Celjski košarkarski delavci so leta 1980 izjemno organizirali mladinsko evropsko prvenstvo za košarkarje.

Naslednje leto so rokometaši Celja v dvorani Golovec igrali finale jugoslovanskega pokala z Medveščakom in ga nesrečno izgubili po podaljšku.

Rekorden obisk je na športni prireditvi dvorana doživela avgusta 1980 na mladinskem evropskem prvenstvu v košarki. V predtekmovanju si je dvoboj Jugoslavije in Sovjetske zveze ogledalo od 4.500 do pet tisoč obiskovalcev. Zmagali so naši košarkarji, »Rusi« so se oddolžili v finalu.

golovec zadnjatekma2003.JPG
arhiv NT-RC, RK Celje, Andrej Šušterič, Vlado Bojović
Celjski rokometaši so legendarno »halo« krstili z nepozabno zmago, zapustili so jo s prav tako spektakularno zmago proti nemškemu Flensburgu.

Po osamosvojitvi je slovenska moška rokometna reprezentanca odigrala promocijsko tekmo. 18. marca 1992 je premagala Italijo z 19:13. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so zadnjo tekmo v dvorani Golovec pred selitvijo v novo stavbo odigrali 30. novembra in v ligi prvakov ugnali ekipo Flensburga z 29:28.

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.

krumpak nace.jpg
arhiv NT-RC, RK Celje, Andrej Šušterič, Vlado Bojović
Nace Krumpak je bil pomemben celjski gospodarstvenik. Bil je pobudnik in med najzaslužnejšimi za gradnjo dvorane Golovec.

© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.