Začel se je nov poskus prodaje Športne loterije. Kdo vse se zanima za nakup monopolista na trgu športnih stav? In kdo bo imel o tem poslu zadnjo besedo?
Na tretjo razvojno med Velenjem in Slovenj Gradcem prebivalci Šaleške doline in Koroške čakajo že vrsto let. Sedemnajst in pol kilometrov dolga hitra cesta naj bi bila po zadnjih napovedih Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) zgrajena leta 2028. Zaradi težavnega terena velja za enega zahtevnejših odsekov na našem avtocestnem omrežju. Na njem bodo trije predori, trije pokriti vkopi, 16 viaduktov, sedem mostov ter deset nadvozov in podvozov. Do zamud pri izvedbi projekta, težkega približno 800 milijonov evrov, prihaja zaradi težav pri pridobivanju pravnomočnih gradbenih dovoljenj.
Celoten intervju je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika. V njem tudi o tem, ali je izobraževalni sistem pripravljen na nove poklice, ali imajo podjetja sploh ustrezne strategije kadrovanja, kako skrbijo za starejše delavce in o tem, kaj prinaša prihodnost na področju zaposlovanja tujih delavcev. Trg dela je izjemno razgiban v zadnjih letih. Še nikoli se ni tako zelo govorilo, da delavcev primanjkuje na vsakem koraku. To pomeni, da je tuja delovna sila, kot pravi direktorica celjske območne službe Zavoda za zaposlovanje Slovenije Dubravka Milovanović, naša resničnost. A vzporedno Slovenci odhajajo na delo v tujino, mladim pa je, kot pravi sogovornica, svet danes na dlani. Na svet gledajo drugače kot starejši, ki so pripravljeni na delovnem mestu marsikaj potrpeti. Bodo morda mladi tisti, ki bodo delodajalce naučili drugačnega pogleda na to, kako obdržati delavca in ga tudi ustrezno plačati? Stopnja brezposelnosti je trenutno rekordno nizka. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)
V Mariboru se je sinoči s podelitvijo nagrad sklenil 59. festival Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan si je nadel prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej, za najboljšo predstavo s premiero v lanskem letu pa so bili izbrani šesturni Angeli v Ameriki v režiji Nine Rajić Kranjac in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča. Praznih rok se z Borštnikovega srečanja niso vrnili niti celjski ustvarjalci. Nagrado za avtorski koncept in dramatizacijo je namreč žirija dodelila Živi Bizovičar in Niku Žnidaršiču za predstavo Juriš po motivih življenja in dela Karla Destovnika - Kajuha v produkciji SLG Celje.
Policisti poročajo o še eni tragični nesreči traktorista, ki je na kraju podlegel poškodbam.
Ste vedeli, da je nekoč v Rogaški Slatini deloval pek Viljem Bizjak, ki je s svojimi slaščicami oskrboval dunajski in kasneje beograjski dvor? Ko je želel razširiti svojo proizvodnjo, so šli njegovi načrti o višjem dimniku v nos takratnim oblastem, zato je svojo proizvodnjo prestavil v Zagreb. Na to zgodbo je med raziskovanjem v Zgodovinskem arhivu Celje med drugim naletela dr. Breda Mulec. V svoji knjigi z naslovom Uradniki niso angeli je nanizala še več hudomušnih anekdot, ki jih je razbrala iz arhivskih spisov o disciplinskih postopkih proti nižjim uradnikom. Opozorila je tudi na stereotipe in prepričanja, ki se uradništva držijo vse od zgodovine do danes.
Na območju občine Črnomelj so policisti v četrtek obravnavali vlom v osebno vozilo, iz katerega so tatovi ukradli orožje.
Danes zvečer bo poletna muzejska noč, največja promocijska akcija slovenskih muzejev, galerij in drugih ustanov, ki pripravljajo programe s področja kulturne dediščine. Muzeji in galerije na tem zdaj že tradicionalnem dogodku vsako leto do polnoči odprejo vrata za brezplačen obisk ter ob tej priložnosti pripravijo še spremljevalni program. Zanimiva vodstva po razstavah, delavnice, predstavitve, pogovori se obetajo tudi na Celjskem.
Številni občani Občine Šmarje pri Jelšah v svojem kraju pogrešajo bazen. Želijo si ga tako otroci kot tudi odrasli, ki se spominjajo, da je bilo javno kopališče nekoč priljubljeno poletno zbirališče sredi kraja. Občina je za gradnjo na območju sotočja med Šmarskim in Dvorskim potokom že pridobila gradbeno dovoljenje, ki bo kmalu poteklo. Po besedah župana Matije Čakša ima v predalu tudi projekt, ki ga je sposobna uresničiti v bližnji prihodnosti, pri čemer si želi državno sofinanciranje.
Občina Dobrna se ponaša z bogato kulturno in naravno dediščino. Sloves ji daje zdravilni vrelec, saj sodijo dobrnske toplice med najstarejša zdravilišča v tem delu Evrope. Prvi zapisi o njem segajo v leto 1405. Sledila so različna obdobja razvoja. Leta 1875 so takratni lastniki term z dograditvijo in obnovo zdraviliškega kompleksa vzpostavili pogoje in možnosti za hitrejše odpiranje Dobrne in njenega turizma v svet ter za rast te gospodarske dejavnosti, ki Dobrno opredeljuje že stoletja. Tako je občina tudi danes prepoznana kot uspešna turistična destinacija. V spomin na začetek širitve turizma na Dobrni občina 15. junija obeležuje svoj praznik. Tudi letos razlogov za proslavljanje ne manjka. Veselijo se novih pridobitev in smelo zrejo v prihodnost.
»Nikoli še nisem doživela tolikšne dobrote, toliko podpore. Nisem si predstavljala, da obstaja toliko dobrih ljudi,« je slab teden po nevihti, ki je utopila in sesekljala skoraj hektar zelenjavnih sadik, razlagala Anita Zajc, vrtnarka iz Apač. Ob pogledu na novozasajeno njivo so ji po licu polzele solze – solze sreče. »Posijalo je sonce,« je dejala in v tistem trenutku so se sončni žarki res prebili skozi oblake.
Obrambi Tomaža Ročnika, nekoč enega od najbogatejših Slovencev, ki je bil obsojen na zaporno kazen, je s pomočjo napake sodišča uspelo doseči razveljavitev pravnomočne sodbe zaradi gospodarskega kriminala.
Župan občine Hajdina Stanislav Glažar je svoj delovni dan v sredo, 5. junija, v veliki meri namenil organizaciji sprejemov za Hajdinčane, ki so se izkazali na različnih področjih, od športnega, domoljubnega in humanitarnega.
Ameriška kultura, sploh tista, ki je povezana z avtomobilizmom, je pri nas očitno priljubljena. Dvodnevni spektakel Days of Thunder (Dnevi grmenja) je na velenjsko Visto tudi letos privabil številne obiskovalce, ki so občudovali več kot 250 ameriških avtomobilov in motorjev priznanih blagovnih znamk, med njimi tudi sto let staro tovorno vozilo Ford T. Njihovo pozornost so pritegnili tudi stojnice s ponudbo raznovrstnih oblačil in modnih dodatkov ter vozila s hrano. Organizatorji, ki so poskrbeli tudi za spremljevalni glasbeni program v ritmih rockabillyja, poudarjajo, da gre za dogodek, ki prispeva k prepoznavnosti Velenja in Slovenije.
