Novo KBM je kupila madžarska OTP Bank
Z nakupom Nove KBM bi v Sloveniji nastala največja bančna skupina, večja od NLB.
Z nakupom Nove KBM bi v Sloveniji nastala največja bančna skupina, večja od NLB.
V petek je več voznikov poklicalo na policijo in opozorilo na nevarno početje voznika na štajerski avtocesti.
Celjska poslanka in vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga je že pred tremi leti, takrat kot poslanka SMC v državnem zboru, skušala doseči sprejem zakona o sanaciji Celjske kotline. To ji ni uspelo, je pa uspela, da je v koalicijski pogodbi sedanje vlade zapisano, da bo za sanacijo Celjske kotline namenila 44 milijonov evrov do leta 2024. Iz teh sredstev je bila na primer zamenjana onesnažena zemljina v nekaterih celjskih vrtcih.
V petek je več voznikov poklicalo na Operativno komunikacijski center Policijske uprave Celje in opozorilo na nevarno početje voznika na avtocesti. Ta je ustavil na prehitevalnem pasu in kar tam – menjaval pnevmatiko!
Komitenti Nove KBM so ostali še brez ene bančne poslovalnice. Vodstvo omenjene banke se je odločilo, da bo v duhu racionalizacije zapre poslovalnico na Polzeli, ki je bila z izjemo Žalca še edina v Spodnji Savinjski dolini.
Čuvaj Ribiške družine Šempeter je v poznem nedeljskem popoldnevu na obrežju Savinje pri zgornjem jezu v Letušu opazil nekaj neobičajnega.
Umrl je med prevozom v bolnišnico.
V prometni nesreči v Ločici pri Vranskem je sinoči umrl 40-letni motorist. Nesreča se je zgodila nekaj pred 21. uro, ko sta trčila motorist in tovorno vozilo. Motorist je med vožnjo v celjsko bolnišnico poškodbam podlegel, njegov mladoletni sopotnik se je v prometni nesreči lažje poškodoval.
Zaradi edine naprave za termično obdelavo komunalnih odpadkov v Sloveniji Toplarne Celje kar 300 tisoč ton odpadkov in blata ni pristalo na odlagališču, Celjani, priključeni na daljinsko ogrevanje, pa imajo cene ogrevanja med najnižjimi v Sloveniji (nižjo imajo samo še na Ravnah in v Velenju). V Toplarni Celje se namreč tokovi odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, energetsko izrabijo za proizvodnjo elektrike in toplote za ogrevanje.
Da občino Štore to in naslednje leto čakajo velike naložbe, pravi župan Miran Jurkošek. Občinska uprava, ki se želi to poletje preseliti v nove prostore na Lipi, se v zadnjih mesecih ukvarja s tremi večjimi projekti. To so pridobivanje gradbenega dovoljenja za državno kolesarsko pot, dograditev kanalizacije v nekaterih naseljih in priprava na gradnjo športne dvorane ob osnovni šoli.
»Ko sem pred 40 leti ustanovila svojo cvetličarno, verjetno niti sama nisem točno vedela, v kaj se spuščam. Časi so bili vsekakor zelo drugačni.« Tako pravi Helena Novak, katere cvetličarna v Tkalski ulici v Celju je pravzaprav sinonim knežjega mesta. Mojstrica oblikovanja cvetja že vrsto let živi v občini Štore. In tudi v občini, kjer biva, s svojim občutkom za lepoto in oblikovanje povzdigne marsikatero prireditev in slovesnost.
V življenju je Anton Šepetavc delal vse mogoče: kopal jarke, mešal beton, redil kokoši, pazil otroke, recitiral, pisal, igral v filmu … V svoji učiteljski karieri je učil kar štiri predmete, poleg francoščine in slovenščine še latinščino in umetnostno zgodovino. Bil je nogometaš, trener šolske reprezentance, mentor številnih krožkov. Bil je tudi predsednik Slavističnega društva Celje, ustanovitelj in predsednik Društva generala Maistra Celje, član družbenopolitičnega zbora prve demokratično izvoljene celjske občinske skupščine, član Programskega sveta RTV Slovenija, član Strokovnega sveta SLG Celje, član Projektnega sveta Celje – zdravo mesto, je veteran vojne za Slovenijo … Prvo zaposlitev je dobil v Rudarskem šolskem centru v Velenju, drugo v Šolskem centru Celje, tretjo in dokončno na I. gimnaziji v Celju, ki jo kot ravnatelj vodi že 14 let.
V Pokrajinskem muzeju Celje so včeraj odprli občasno razstavo z naslovom „Kaj počne tukaj samuraj?“, na kateri si je mogoče ogledati izjemno zanimive vzhodnoazijske predmete iz dragocene zbirke, ki jo jo hranijo v muzeju. Avtorica razstave je Barbara Trnovec, kustosinja v Pokrajinskem muzeju Celje.
Pobuda »Recite živjo« tudi na Celjskem! Z drobnim dejanjem naključne prijaznosti proti posledicam pandemije Zbrana sredstva za tople obroke za starostnike v stiski Raziskava potrjuje: najbolj smo pogrešali »Greva na kavo!« – Zaradi pandemije v evropskih mestih izgubljenih kar 13 milijard priložnosti za spoznavanje novih ljudi
V veliki dvorani Narodnega doma je Mestna občina Celje, 46 dni po občinskem prazniku, slavnostno podelila naziv častni meščan in celjske grbe. Letošnjim prejemnikom najvišjih priznanj se je občina, potem ko epidemiološke razmere to spet omogočajo, znova lahko poklonila s tradicionalno slovesnostjo in kulturnim programom, ki so ga soustvarili odlični celjski ustvarjalci.
Dopoldne se je v Tremarjah zgodila prometna nesreča, v kateri so bila udeležena štiri vozila. Po do zdaj znanih podatkih je povzročitelj z vozilom zapeljal na nasprotni pas in čelno trčil v vozilo, ki je pripeljalo nasproti.
Bo izjemno nevarna cesta po širitvi res varnejša? Krajani, ki živijo ob državni cesti Arclin–Ljubečna, si že leta prizadevajo, da bi jih pristojne službe uslišale in na tem nevarnem odseku zgradile pločnik. Kot kaže jih je država uslišala in to ravno v času, ko gradi tudi navezovalno obvozno cesto pri avtocestnem priključku Ljubečna. Ne samo da želi država na približno dveh kilometrih problematičnega cestnega odseka zgraditi pločnik, zdaj želi zgraditi kar dva in cestišče tudi razširiti. A kaj, ko je prostora malo, ljudje pa avtomobilov, tovornjakov, pešcev in kolesarjev na domačih dvoriščih ne želijo. Ob tem se sprašujejo ali bo tako urejena in razširjena cesta, ki bo omogočila tudi višje hitrosti zares bolj varna. Predvsem pa jih skrbi, da bo država pod krinko pločnika tod speljala obvoznico.
Dijaki Šolskega centra Velenje in njihovi mentorji so minuli petek v okviru projekta Pirati plastike prikazali vzorčenje (mikro)plastike v naravi. Gre za okoljevarstveno naravnan projekt, ki povezuje ljubitelje znanosti in znanstvenike. Organizirajo ga Nemčija, Portugalska in Slovenija v okviru skupnega predsedovanja Svetu Evropske unije. Velenjskim dijakom so se pri vzorčenju pridružile tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo prof. dr. Maja Ravnikar in vodja projekta Pirati plastike dr. Mateja Grego.