
Novice / stran 187


Od galerijskega kotička do galerije
Ob polstoletnem jubileju kultne stavbe arhitekta Adija Miklavca na velenjskem Titovem trgu, kjer domuje Galerija Velenje, so trije velenjski zavodi (Galerija Velenje, Muzej Velenje in Knjižnica Velenje) v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem poustvarili zgodbo o življenju v tej zgradbi. Nastalo je več razstav, ki si jih je mogoče ogledati na različnih prizoriščih v mestu. Dve gosti Galerija Velenje.

Da bi zaživeli brez starih bremen
Ko osrečimo drugega, pomagamo sebi Zgodbo drobne deklice Lane, ki je v šestih letih življenja že ogromno pretrpela, ste bralci Novega tednika lahko spoznali spomladi, ko smo ji skupaj pomagali do terapevtskega fotelja, ki ji je močno olajšal vsakdan in predvsem »odnesel« precej bolečin. Mlada mamica, ki je s hudo bolno deklico kmalu po njenem rojstvu ostala sama, se trudi, da bi svoji princeski zagotovila čim bolj udobno in lepo življenje. Čeprav ji dobri ljudje pomagajo pri plačilu dragih terapij, ki jih Lana nujno potrebuje, je pred časom zapadla v dolgove. Skromni prihodki in visoki stroški Lanine nege pogumni mamici žal ne omogočajo, da bi se rešila teh okovov.

Od logistike smo odvisni vsi
Na vpetost logistike v vsakdanje življenje res ne pomislimo vedno, čeprav smo od nje še posebej odvisni. Če ne deluje ali pride do zastoja, v trgovini ne moremo kupiti mesa, sadja ali v lekarni dobiti zdravila, ki ga nujno potrebujete. Zdaj je na primer zdravstvo najbolj na udaru. Pred dnevi je odjeknila novica, da se na trgu že kaže pomanjkanje jeklenk za kisik, ki jih covidni bolniki nujno potrebujejo. V medijih je to res »samo« novica, a v družbi gre za težave zaradi logistike. Pretekli teden je bila v Srednji šoli za storitve dejavnosti in logistiko v okviru Šolskega centra Celje konferenca Logistični kadri v operativni logistiki. Danes si ne moremo več predstavljati gospodarskega in splošnega družbenega okolja brez logistično-prometnih dejavnosti znotraj blagovnih in potniških poti na različnih ravneh. Če se ustavi logistika, se ustavi družba. Kot je na konferenci omenil mag. Roman Krajnc, profesor v srednji šoli za storitve dejavnosti in logistiko ter pobudnik konference: »Ko logistika kihne, se prehladi ves svet!«

Zelena luč za kalobško podružnico
1,9 milijona evrov bo v državnem proračunu za prihodnje leto zagotovljenega za gradnjo nove Podružnične osnovne šole (POŠ) Kalobje. Več kot sto let stara šola v istoimenski krajevni skupnosti v Občini Šentjur je bila namreč poškodovana po potresu na Hrvaškem.

Razveljavljenih 23 let za umor na Polzeli
Celjsko višje sodišče je razveljavilo sodbo 45-letnemu Andreju Vrščaju, ki ga je okrožno sodišče marca letos spoznalo krivega za umor materinega prijatelja ter ga obsodilo na 23 let in pol zapora.


Parkiranje časovno omejeno, a brezplačno
Od ponedeljka velja na treh parkiriščih v središču občine Dobrna nov režim parkiranja. Občinski svet se je namreč odločil, da bo na posameznih občinskih parkirnih mestih vzpostavil območje kratkotrajnega parkiranja. To bo vsaj za zdaj brezplačno.

Odstopila zaradi nestrinjanja z ministrom Počivalškom
Direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak je podala odstopno izjavo s te funkcije. Razlog je razhajanje pogledov na vodenje STO z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom.

Slovenska ljudska umetnost in moda s pridihom Dubaja
Celjska modna oblikovalka Jolanda Thaler je ustvarila modno kolekcijo, s katero je kandidirala za dizajn uniforme za slovensko udeležbo na svetovni razstavi EXPO Dubaj 2020. S kolekcijo je spretno prepletla zgodbe iz naše bogate preteklosti in sodobnosti. Ideje je namreč črpala iz ornamentov, ki jih je neutrudno raziskoval Jože Karlovšek. Kolekcija Thaler-Karlovšek Dubaj 2020 tako združuje slovensko ljudsko umetnosti, modo ter tudi pridih arabske kulture.

FOTO: Kako so se na prvi dan novega režima odrezali otroci? Zaenkrat brez težav ...
Prvo jutro samotestiranja v šolah, ki bo odslej potekalo trikrat tedensko in pred katerim so trepetali nekateri starši, je pričakovano steklo brez pretiranih težav.

Ujeta v svobodi
Sredi prejšnjega tedna je novinarka in publicistka Anja Kovačič v objemu zidov Pokrajinskega muzeja Celja predstavila svoj knjižni prvenec Ujeta v svobodi. Roman je izpoved popotnice, ki je zaradi ukinjenih letov ob začetku svetovne pandemije ostala ujeta na Salomonovih otokih. Sama. V tropskem raju, je med neznanimi ljudmi ostala prepuščena lastni iznajdljivosti. Od doma je odšla s številnimi vprašanji. Nekaj odgovorov, ki jih je na poti našla, nam zaupa tudi v knjigi.

V celjskih šolah pripravljeni
Dan pred pričetkom izvajanja samotestiranja v šolah so se celjski osnovnošolski ravnatelji usklajevali glede odprtih vprašanjih in dogovorili enotna ravnanja.

Skrbijo za občinski utrip
Značilnost manjših in podeželskih občin je bogato in razvejano društveno delovanje. Tudi v občini Šmartno ob Paki ni nič drugače. Morda le to, da se vse niti tovrstnega druženja srečajo in prepletajo znotraj javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki. Zavod, katerega osrednji namen se je od ustanovitve leta 1998 precej spremenil, je vpet v skoraj vse prireditve in dogodke, ki se v občini zgodijo. Kdo so imena in obrazi, ki skrbijo, da v občini, ki leži na stiku treh dolin, ni nikoli dolgčas?

»Vojna je najboljši preizkus za vse kirurge«
Afganistan se po prevzemu oblasti talibanov po poročanju svetovnih medijev spopada z najhujšo humanitarno krizo. Pretresljive novice iz tega dela sveta se vrstijo druga za drugo. Zagotovo so še vedno živi prizori nemočnih ljudi, ki so poleti želeli pobegniti iz države, ko so se Združene države Amerike odločile, da bodo v njej končale to dvajsetletno vojno. Eden tistih, ki zelo dobro pozna razmere v tem nemirnem delu azijske celine, je zdravnik travmatolog Andrej Strahovnik iz Splošne bolnišnice Celje. Prvič se je s to štiri tisoč kilometrov oddaljeno državo srečal v študentskih letih kot popotnik in drugič pred natančno desetimi leti kot vojaški zdravnik. Kot pravi, je v tej vlogi pridobil neprecenljive izkušnje, boji pa se, da se človeštvo tudi iz te dvajsetletne vojne, v kateri je umrlo 250 tisoč ljudi in je stala toliko kot tista v Vietnamu, ne bo naučilo prav veliko.

Koga moti dodatek za pomoč in postrežbo?
Nekatere nevladne organizacije opozarjajo, da bo predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi sedanjim upravičencem odvzel dodatek za pomoč in postrežbo, s katerim mnogi invalidi pokrijejo stroške osebne asistence, prevozov in nakupa nujnih pripomočkov. Državljani opozarjajo, da je predlagana sprememba pravno in ustavno sporna in da gre pravzaprav za varčevanje na plečih ranljivih skupin ljudi. Pred zmanjševanjem pravic svari tudi varuh človekovih pravic. Na zdravstvenem ministrstvu odgovarjajo, da pravic, ki jih zdaj urejajo različni predpisi, ne ukinjajo, ampak jih želijo prenesti pod en krovni zakon. »Omenjeni zakon gradi na dostopu do primerljivih pravic za primerljive potrebe,« pravijo.

Bo občinska oblast zagotovila dovolj prostora za razvoj podjetij?
Predvidoma marca prihodnje leto bodo celjski mestni svetniki dobili na mizo predlog strategije gospodarskega razvoja Mestne občine Celje za obdobje od 2021 do 2027. Župan Bojan Šrot je projektno skupino za pripravo strategije že imenoval, glavno besedo pri njenem vodenju pa je spet dobila lokalna obrtno-podjetniška zbornica.

Kristal še za 400 tisočakov dražji
Da bo treba za gradnjo 106 metrov visokega Razglednega stolpa Kristal, ki naj bi kot urbano razgledišče ponujal privlačno turistično vsebino, v letu 2023 zagotoviti še dodatnih 400 tisoč evrov oz. dodatnih 12 odstotkov vrednosti celotne naložbe, je na zadnji seji občinskega sveta Občine Rogaška Slatina svetnike obvestil tamkajšnji župan. Vrednost naložbe je sedaj ocenjena na 3,7 milijona evrov.

Je bila za 35 dreves res edina rešitev žaga?
Mestna občina Celje (MOC) v Stritarjevi ulici obnavlja celotno komunalno infrastrukturo in sočasno tudi vozišče in pločnik. Na celotnem odseku naj bi še letos položili nov asfalt. Pri tem pa je občina poskrbela za razburjenje občanov. V tej ulici so namreč požagali 35 jesenov oziroma celoten drevored. Celjani se zgroženi sprašujejo, ali za drevesa res ni bilo druge rešitve kot njihova odstranitev.
