
Odstopil je poslanec SDS Ljubo Žnidar
Poslanec SDS Ljubo Žnidar je v državni zbor vložil odstopno izjavo s funkcije poslanca. Odločitev naj bi bila osebne narave, profesionalno pot pa naj bi nadaljeval v svoji gradbeni stroki v gospodarskih vodah.
Poslanec SDS Ljubo Žnidar je v državni zbor vložil odstopno izjavo s funkcije poslanca. Odločitev naj bi bila osebne narave, profesionalno pot pa naj bi nadaljeval v svoji gradbeni stroki v gospodarskih vodah.
Odstopil je takoj po glasovanju o kandidatu za ustavnega sodnika.
Med pogonom divjadi je prišlo do lovske nesreče. K sreči je nihče ni skupil usodno.
Časi, ko je bilo dovolj, da so kmetje znali kmetovati, so očitno že zdavnaj mimo. Trg in razmere na njem so jih preoblikovali v prave poslovneže. V veliko primerih velikosti njihovih naložb presegajo investicije okoliških podjetnikov. Če slovenski kmetje želijo ohraniti konkurenčnost, so posodobitve kmetijske infrastrukture nujne, a zanje je kot tudi na vseh ostalih področjih treba imeti dovolj poguma, iznajdljivosti in znanja. Pri tem so jim v oporo Kmetijsko-gozdarski zavod Celje in njegovi kmetijski svetovalci. Med njimi jeMarjana Avberšek, ki pravi, da so pri posodabljanju kmetijske infrastrukture velika priložnost evropska sredstva. A ta ne prinesejo zgolj dela zagonskega kapitala, s katerim so posodobitve mogoče, temveč tudi odgovornost, da kmet nadaljuje dejavnost, s katero upraviči pridobljen evropski denar. Le tako bo lahko Slovenija še naprej stopala po poti samooskrbe.
Tradicija vinogradništva in vinarstva v družini Frelih traja že več kot stoletje. Vedno so sloveli po kakovostnem vinu, prvi so na svetovni zemljevid postavili cviček, s peninami pa so se zavihteli v prvo ligo pridelovalcev penin.
Mimo Celja s skoraj 200 kilometri na uro, rekorder skozi središče Mirne s 102 kilometri na uro.
V Mestni občini Velenje so pred dnevi začudeni in razočarani ugotovili, da je vlada na spletni strani med gradivi v obravnavi objavila besedilo dolgo pričakovane in napovedovane nacionalne strategije za izstop iz premoga, v kateri ni ne duha ne sluha o dopolnitvah, ki so jih z najvišjimi predstavniki vlade dorekli ob septembrskem vladnem obisku Savinjska regije. V Velenju se tako sprašujejo, ali besede predsednika vlade in ministra še kaj veljajo.
Primer zanemarjenega konja Maxi Liona, katerega zgodba je dodobra pretresla celotno Slovenijo, je zagotovo dokaz, da človeška okrutnost ne pozna meja. Lastnik ga je močno shiranega in izčrpanega ter bolnega pripeljal v Društvo za zaščito konj v Orovi vasi, kjer so prostovoljci dali vse od sebe, da bi ga rešili in mu omogočili konja dostojno življenje. Na žalost se je izkazalo, da je njegovo stanje tako kritično, da so bila vsa njihova prizadevanja zaman. Medtem ko so čakali na veterinarja, da bi ga uspaval, se je Maxi Lion z globokim vzdihom poslovil sam. Njegovo srce očitno ni zdržalo, so sporočili iz društva.
Občina Mozirje je znana po urejenih krožiščih, v katerih stojijo različne skulpture, ki odsevajo značilnosti območja, zato morda niti ne preseneča, da je pri zadnji tovrstni pridobitvi stopila še korak naprej in k sodelovanju povabila še preostale občine Zgornje Savinjske doline. V pravkar zgrajenem krožišču ob vznožju Gorenjskega klanca so svoje mesto našli kamniti mozaiki z občinskimi grbi vseh sedmih zgornjesavinjskih občin, ki obiskovalce simbolično opominjajo, da se na tem mestu Savinjska dolina preveša v svoj zgornji del, torej Zgornjo Savinjsko dolino.
Iz Društva za zaščito konj so sporočili, da Maxi ni pričakal prihoda veterinarja.
Ali veste, kako je nastal kraj Šmarje pri Jelšah? Nekoč sta na to območje prišla velikana, ki sta si podajala kladivo in se obmetavala z blatom. Tako so nastali griči sv. Rok, sv. Miklavž, sv. Barbara in sv. Tomaž. Zanimivost iz rokava mimogrede strese etnologinja in kulturna antropologinja Janja Sivec, ki zna različne naravne in kulturne posebnosti kraja prikazati s pomočjo ljudskih ali resničnih zgodb. S sprehodi, ki jih pripravlja s somišljeniki iz društva Legende, opozarja, da pravljice ne živijo le v knjigah, ampak so zapisane tudi na vrhu hribov, v krošnjah dreves in celo na dnu globeli.