Celju je mednarodna žirija Mreže božičnih mest, ki jo podpira Evropski parlament, podelila naziv Evropsko božično mesto 2025. Občina ga bo prejela tudi uradno sredi decembra v češkem Brnu. (SŠOl, foto: Nik Jarh/MOC)
Celju je mednarodna žirija Mreže božičnih mest, ki jo podpira Evropski parlament, podelila naziv Evropsko božično mesto 2025. Občina ga bo prejela tudi uradno sredi decembra v češkem Brnu. (SŠOl, foto: Nik Jarh/MOC)
Okrožno sodišče v Celju je sprejelo sklep o stečaju Emo Orodjarne Celje, ki ga je predlagala družba sama. Podjetje se sicer že dlje časa sooča s finančnimi težavami, med drugim plače delavcev zamujajo že več kot pol leta, ti pa prav tako še niso prejeli letošnjega regresa. Družba je leto 2023 sklenila z izgubo 2,5 milijona evrov, predlani pa 2,8 milijona evrov. Orodjarna je včasih sicer veljala za eno izmed najbolj uspešnih podjetij na Celjskem.
Včeraj je Komorni moški zbor Celje z gosti s slavnostnim koncertom pod vodstvom Dominika Jurce obeležil 75 let neprekinjenega delovanja.
Celjska koča ima od začetka novembra novega skrbnika. Družba ZPO Celje je pripravila javni poziv in se po predstavitvah dveh zainteresiranih skrbnikov odločila za Aleša Budjo iz Hiše Budja, Gostilna pri Karlu iz Maribora. (SŠol, Foto: Andraž Purg)
Profesor likovne umetnosti Rafael Košec Tekavc je otroštvo preživljal v Bezovju v občini Šentjur, na gričku, od koder je njegov pogled segal po vsej dolini. Ko je sedel na pragu domače hiše, je lahko ves dan opazoval dogajanje okoli sebe, toliko zanimivega je zaznalo njegovo oko. Kot pravi, je opazovanje ključno tudi pri likovni ustvarjalnosti, da se njegove misli osredotočijo na dejanje in da lahko izrazi svojo idejo. Pomemben del njegovega ustvarjanja je povezan z lesom. Ko v roke prime kos lesa, včasih ne ve, kaj bo nastalo iz njega. Prisluhne letnicam, grčam, barvam in jim dovoli, da ga razveselijo s skledo, z žlico ali z umetniškim delom, v katerem lahko vsak opazovalec prepozna svoje sporočilo.
Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje je v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) pripravil obsežno in poglobljeno razstavo z naslovom Od habsburških Brionov do medvojnega Celja, ki daje sistematičen vpogled v zgodovino družine Turk in njen odnos z družino habsburškega prestolonaslednika Franca Ferdinanda na hrvaških Brionih, kjer je družina začela pisati svojo zgodbo. Razstavo si lahko v pritličju Osrednje knjižnice Celje ogledate do konca novembra.
Le še približno mesec in Elvis Herbaj se bo poslovil od položaja vodje Oddelka za cestni promet v Sektorju uniformirane policije v Policijski upravi Celje. V pokoj odhaja tako še en vrhunski strokovnjak s področja prometne varnosti. Z zdaj že upokojenim prometnim inšpektorjem Edijem Baumkirherjem sta v zadnjih desetletjih uresničevala vizije, k sodelovanju pritegnila številne ustanove in pristojne, osveščala ljudi in število smrtnih nesreč na Celjskem s svojim preventivnim delovanjem prepolovila. Oba sta imela ostrino kritike, kadar je bilo treba pokomentirati tudi odnos države ali posameznikov do prometne kulture. V času njunega delovanja se je varnost v cestnem prometu na Celjskem kljub vedno večji količini prometa izboljšala. V prometu smo na tak ali drugačen način udeleženi vsi. Kot pešci, kolesarji, potniki ali vozniki, velikokrat imamo več kot le eno vlogo. Herbaj pravi, da je lahko vsaka cesta nevarna. Nevarnost je odvisna od količine in vrste prometa, vremenskih razmer, infrastrukture in predvsem od trenutnega ravnanja posameznih udeležencev cestnega prometa.
Občina Laško naj bi v prihodnjem letu razpolagala s približno 28 milijoni evrov prihodkov ter z 32,1 milijona evri odhodkov. Za pokritje razlike med prihodki in odhodki je predvidena zadolžitev občine v višini 3,5 milijona evrov. Kot pravi župan Marko Šantej, gre za finančno najobsežnejši proračun v zgodovini Občine Laško. V prvi obravnavi so ga laški občinski svetniki potrdili na zadnji seji.
Program Pravljičnega Celja, ki ga letos pripravlja Zavod Celeia Celje v sodelovanju s partnerji in ob podpori Mestne občine Celje, bo letos na devetih prizoriščih potekal od 30. novembra do 31. decembra. Zvrstilo se bo več kot 65 dogodkov. Novosti se obetajo tudi v Pravljični deželi, ki bo 20. decembra svoja vrata odprla že 25. leto zapored. (SŠol, Foto: )
Policisti Prometne policije Celje so včeraj izvajali kontrolo psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu. Ob tem so ustavili voznika osebnega vozila, ki je kazal simptome zaužitih prepovedanih drog.
Celjski svetniki so včeraj v prvem branju potrdili občinski proračun za leto 2025. Dokončno potrjevanje proračuna za prihodnje leto bo sicer decembra. Proračun za prihodnje leto znaša 89,3 milijona evrov, kar je približno pet milijonov več od prvotno načrtovanega proračuna za leto 2024. 33 milijonov evrov bo namenjenih naložbam in investicijskim transferjem, med katerimi občina izpostavlja gradnjo novega vrtca Čira Čara v Škapinovi ulici ter začetek izvedbe evropsko financiranih projektov Center urbanega dogajanja (Kajuhov dom), Zelena cona (drevesni park Medlog in igrišče na Škapinovi), začenja pa se tudi celovita obnova Ceste na grad in izgradnja pločnika na Skalni kleti. (SŠol, foto: MOC)
Šestdeset let je veliko ali pa tudi ne. Toda za oktet je to brez dvoma zavidanja vredno obdobje. Šest desetletij predanosti in zvestobe, ljubezni do petja, iskrenega prijateljstva. Na slavnostni seji Občine Sevnica je grb občine, najvišje priznanje takoj za nazivom častni občan, prejelo Kulturno društvo Oktet Jurij Dalmatin iz Boštanja. »Že šest desetletij s svojim petjem bogati našo skupnost in skrbi za prenos kulturne dediščine med generacijami. Njihov prispevek k ohranjanju slovenske identitete je neprecenljiv,« je med drugim zapisano v obrazložitvi.
Mestna občina Celje je objavila razpis za podelitev najvišjih priznanj občine. Gre za priznanja zaslužnim občanom, posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za profesionalne in druge dosežke ter uspehe na katerem koli področju delovanja in ustvarjanja, ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled in promocijo mesta Celje, ter nadpovprečno uspešnim diplomantom. (SŠol, foto: MOC/Andraž Purg)
Iztekla se je javna obravnava osnutka predloga interventnega zakona o prihodnjem režimu delovanja Termoelektrarne Šoštanj (Teš), po katerem bo Teš s Premogovnikom Velenje v okviru javne gospodarske službe namenjen ogrevanju prebivalstva in podjetij v Šaleški dolini. Predlaganim rešitvam v zakonu nasprotujejo tako v velenjski lokalni skupnosti, kjer so najbolj glasni v Ljudski iniciativi Velenje, kot tudi v Gospodarski zbornici Slovenije in Sindikatu delavcev rudarstva in energetike Slovenije. Po njihovi oceni gre pri predlaganem zakonu predvsem za reševanje družbe Holding Slovenske elektrarne (HSE) in zaščito njenih poslovnih interesov, ne daje pa odgovorov na vprašanje, kakšna bo prihodnost Teša in Premogovnika Velenje ter njunih zaposlenih. V sindikatu Premogovnika žugajo celo z zaostritvijo sindikalnih aktivnosti.
Podhod od celjske izpostave finančne uprave proti Zgodovinskemu arhivu Celje ima od konca septembra nekoliko posodobljeno podobo. Krasi ga grafit zmaja, ki ni nastal kot večina grafitov, ki jih grafitarji narišejo s pločevinko barve, ampak je natisnjen. Grafit je sicer več kot le končni izdelek, ki predstavlja sliko zmaja in napis Artur. Je le del umetniškega dela, s katerim se njegov avtor Ljubljančan Miha Artnak, bolj znan pod umetniškim imenom The Miha Artnak, upira avtomatizaciji.