8. oktobra bodo v Mini teatru premierni uprizorili predstavo Trilogija Lehman avtorja Stefana Massinija, ki jo režira Peter Petkovšek, v njej pa bodo nastopili Igor Samobor, Branko Šturbej in Gal Oblak.
Pred prvim sestankom seje sveta za obnovo je gradbeni inženir Marjan Pipenbaher, ki vodi 14-članski svet, izpostavil nujnost kakovostne obnove in celovitih rešitev.
Izdelki kitajske in japonske keramike, kosi pohištva, samurajska oprema … To je le nekaj zanimivih predmetov z Daljnega vzhoda, ki so bili doslej shranjeni v depoju Pokrajinskega muzeja Celje (PMC). Približno dvesto predmetov iz te zbirke bo do konca prihodnjega poletja na ogled v Stari grofiji na novi občasni razstavi Prevzeto v zaščito. Ta v ospredje postavlja problematiko določanja izvora teh vzhodnoazijskih predmetov.
Mestna občina Velenje je gostila tretjo mednarodno razvojno konferenco Pozdravljena, prihodnost. Predstavniki države, evropskih mest in gospodarskih družb so predstavili različne primere prehoda in razvoja premogovnih regij v Evropi, na osnovi katerih bo vlada pripravila izhodišča za zakon o prestrukturiranju Šaleške doline in postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Zakon naj bi bil sprejet naslednje leto. Zaradi zaprtja premogovnika bo ukinjenih približno 5 tisoč delovnih mest. Z večmilijonskimi naložbami naj bi ustvarili pogoje za nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo ter zagotavljanje spodbudnega okolja za vlagatelje.
Avgustovske poplave so dodobra spremenile dinamiko v občini Braslovče. Samo škoda na javni infrastrukturi znaša sedem milijonov evrov. Občina po besedah župana Tomaža Žoharja na različne načine pomaga prizadetim občanom, ki so v nekaj urah ostali brez vsega, kar so ustvarjali vse življenje, in obenem snuje dolgoročne ukrepe, ki bodo preprečili, da bi se takšna katastrofa še kdaj zgodila. Ena bolj odmevnih je zagotovo prestavitev stanovanjskih hiš. Čeprav je zamisel dvignila veliko prahu, je Žohar na podlagi strokovnih dejstev trdno odločen, da jo bodo izpeljali do konca. Kot pravi, gre za človeška življenja.
Njegov prvi planinski spomin je osvojena Peca pri štirih letih. V otroštvu se je med drugim oziral proti Kopitniku in drugim hribom nad Rimskimi Toplicami. V zadnjih desetletjih so se v njegovo življenje močno zasidrali številni vrhovi, še posebej pa Resevna v občini Šentjur. S slednjo ni povezan le kot dolgoletni predsednik in sedaj podpredsednik planinskega društva, ampak kot pobudnik in koordinator celovite obnove tamkajšnjega planinskega doma. »Marsikoga v hribe vleče tudi zaradi tega, da se lahko po osvojenem vzponu odpočije in si privošči kaj dobrega za pod zob. Naše planinsko društvo je želelo dom obnoviti tako, da je ohranil domače planinsko vzdušje,« pravi dejavni upokojenec, ki si je vedno po tihem želel postati arhitekt.
Medtem ko avgustovske poplave v občini Šentjur niso povzročile preglavic, je veliko škodo povzročil niz julijskih neurij. Slednja so na infrastrukturi in stavbah povzročila za približno 1,6 milijona evrov škode, besnenje narave je imelo obsežne posledice še na kmetijskih površinah. Naravna nesreča, natančneje potres, je močan udarec pred leti zadala več kot sto let stari podružnični osnovni šoli na Kalobju. Občina je pridobila gradbeno dovoljenje za novo šolo in vrtec. Zaradi podražitev pa se bo zamaknila gradnja tamkajšnje telovadnice in prostorov za krajevno skupnost.
Skromen Braslovčan, letošnji prejemnik naziva častni občan, pravi, da ne ve, zakaj pravzaprav je ta naziv prejel. Priseljen je iz Dolenjske in je prepričan, da življenje v skupnosti pomeni delo v njen prid, dihanje s krajani, prizadevanje za dobro ime kraja oz. občine ter trud za njene interese. V Občini Braslovče v obrazložitvi naziva pravijo, da ni le eden, temveč več razlogov, zakaj si Franci Kralj ta naziv zasluži. Med njimi so zagotovo prizadevanja po obnovi Žovneškega gradu. Pred več kot tridesetimi leti se je namreč vse začelo prav na njegovo pobudo.
Občina je te dni začela obnavljati dve pomembni stavbi celjske kulturnozgodovinske dediščine, to sta Stara grofija, kjer ima prostore Pokrajinski muzej Celje, in Stari grad.
Zaradi izrednih razmer na Ljubnem ob Savinji bomo konferenco prestavili v Velenje, Kidričeva cesta 2b, 3320 Velenje. Vzorčno mesto Velenje, 4. 10. 2023, ob 16. uri.
Župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar se je v četrtek na zboru s krajani Rečice ob Paki pogovarjal o morebitni preselitvi 22 gospodinjstev na novo lokacijo, saj jih je močno prizadela avgustovska vodna ujma.
Po februarskem skoraj 48-odstotnem povišanju cen daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini naj bi se občani to jesen in zimo ogrevali po nespremenjenih cenah. V Komunalnem podjetju Velenje pravijo, da v prihajajoči ogrevalni sezoni ne predvidevajo podražitve daljinskega ogrevanja, razen če bi dobaviteljica toplote Termoelektrarna Šoštanj spremenila ceno nakupa toplote. V Tešu so z izjavami bolj skopi.
Policisti Postaje prometne policije Celje so v sredo izvajali poostren nadzora na avtocesti. Nadzor je bil usmerjen v odkrivanje prekrškov nezadostne varnostne razdalje. Zaznali so 38 kršitev zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji. (SŠol, Foto: PUC)
Z zaključkom medobčinskega projekta se je izboljšala vodooskrba za nekaj manj kot 15 tisoč prebivalcev Spodnje Savinjske doline. »To pomeni, da imajo zdravo in kakovostno pitno vodo v zadostnini količini,« je bil uvodoma jasen Janko Kos, župan Občine Žalec, ki je bila med vsemi šestimi občinami nosilka projekta, za katerega je Spodnjesavinjčanom obljubljen lep kupček nepovratnega denarja. Več kot 70 odstotkov sredstev bosta prispevali Evropska unija in država.
Kakšne zanimive zgodbe se skrivajo v zaprašenem malem kovčku s podstrešja, je odkrila Vida Hustič iz Rogaške Slatine, ki se je tako dokopala do pisem, slik in dopisnic svoje stare mame. V kovčku je našla dnevnik, ki ga je njena stara mama, mati enajstih otrok iz zelo velike in premožne družine, pisala tudi v najtežjih obdobjih svojega življenja. Na podlagi zbranega gradiva in številnih virov je nastal dokumentiran zgodovinski roman Dnevnik Mlinarjeve Tončke, ki pripoveduje o družini Novak iz Vrbnega v občini Šentjur.
CELJE – Nekje med vrvežem otrok na izjemoma za avtomobile zaprti Prešernovi ulici v Celju so župan Mestne občine Celje Matija Kovač, višji svetovalec v Sektorju za prostorsko načrtovanje, promet in varstvo okolja Miran Gaberšek in Anja Zagomilšek iz zavoda Vozim spregovorili o programu letošnjega že 22. Evropskega tedna mobilnosti v Celju ter o trenutnih projektih, načrtih in dosežkih na področju trajnostne mobilnosti občine.
