osebni arhiv Jožeta Lipnika

O tem, kako rad ima gore in naravo, priča že to, da je šel na Triglav celo na poročno potovanje. Jože Lipnik, znan akademik in častni občan Občine Rogaška Slatina, je izpolnil veliko planinskih izzivov. Silno navdihujoč je tudi njegov zadnji večji dosežek, ko se je julija povzpel kar na 4.164 metrov visok Breithorn. Tam je praznoval svoj 90. jubilej.

Celje, Ljubljana, Zagreb

Jože Lipnik, ki se je rodil v Rogaški Slatini in tam še vedno stanuje, je obiskoval takratno II. gimnazijo v Celju. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral slovenščino in ruščino. V Zagrebu je leta 1981 magistriral in leta 1988 doktoriral iz jezikoslovja ter pridobil naziv doktorja jezikoslovnih znanosti. V Rogaški Slatini sta z ženo več let vodila taborniški odred. Še vedno je zvest ljubitelj gora in tako je kot vodja Kluba 4000+ Planinskega društva Vrelec osvojil številne vrhove, med njimi tudi Mont Blanc, Kilimandžaro in Mont Kenya.

Živel še v dveh državah

Rodil se je 28. februarja 1935. Že v Kraljevini Jugoslaviji, torej pri petih ali šestih letih, je obiskoval bližnje vrhove. »Tik pred vojno smo bili na Ložnem. To je hrib s cerkvico nad Svetim Florijanom. In na Ravnocerju smo tudi bili. To je vse približno 500 metrov visoko,« pravi Jože Lipnik. Kateri podvigi so mu uspeli po slovenski osamosvojitvi? »To je bilo že nekaj časa po mojem abrahamu. Uspelo mi je izpolniti veliko planinskih izzivov. A tudi že prej. Poleg slovenskih gor so bili to kar Alpe v celoti in vrh Afrike. Tudi slovensko transverzalo sem dokončal.« Spominja se svojega gimnazijskega športnega pedagoga. »To je bil profesor Karel Jug. Bil je odličen pedagog. Pozneje sva si delila kabinet v zavodu za šolstvo kot pedagoška svetovalca.«

»Cela Afrika je bila pod menoj«

V svojem zavidljivem nizu je bil na najvišjih gorah dveh celin. Kako je bilo v Afriki na najvišji in drugi najvišji gori? »V Afriki smo bili dvakrat. Moj sin Gorazd je odlično organiziral odpravo. Skoraj vsi smo prišli na vrhove. Teh 5.895 metrov je bilo božansko osvojiti. Vsa Afrika je bila pod nami ... Pomagalo nam je privajanje na vsakih tisoč višinskih metrov. Tako smo uspeli premagati težavo z redkim zrakom. Ko sem kasneje napisal, da ni bilo ničesar nad menoj, so me okarali, da to ni res, saj je bil bog nad menoj.«

Dodal je, da Mont Kenya ni bil tako zahteven podvig. Tudi zato, ker so izbrali pravo pot. »Nekateri, tudi naši rojaki, so izbrali pot iz nasprotne smeri in so imeli hude težave. Mi smo sodelovali z najboljšimi afriškimi vodniki.«

Na Mont Blanc je šla odprava slatinskega društva Vrelec. Tudi zanjo je vse potrebno pripravil Lipnikov sin Gorazd. »Tisti, ki smo upoštevali navodila, smo prišli na vrh. Vsi pa ne. Na vrhu smo se srečali s tremi Portugalci in eden se je trkal po prsih: ›Major, major!‹ Malo sem pomislil in se nasmejal, saj to vendar ni vojaški čin, ampak najvišji, torej najvišji vrh evropskih Alp.«

Poročno potovanje na Triglav

Jože Lipnik ima prav posebno zgodbo tudi s Triglavom: »Prvič sva šla z ženo Cilko na poročno potovanje na Triglav leta 1957. Zadnjič sem našo najvišjo goro obiskal s sinom Gorazdom 60 let pozneje. Drugič smo se povzpeli na Triglav, ko sta sinova dvojčka končala prvi razred osnovne šole. Vmes sem vsaj desetkrat vodil skupine nanj. Pravijo, da si pravi Slovenec, če osvojiš Triglav. Pa sem menda res pravi.«

Osvajal je tudi druge slovenske dvatisočake, saj to obvezuje vse, ki želijo izpolniti zahteve za Slovensko planinsko pot. To je uspelo tudi Jožetovi ženi.

350 metrov po ledeniku

28. februarja je dopolnil 90 let. Visok jubilej je nameraval obeležiti z novim podvigom, kot cilj si je zadal Breithorn (4.164 metrov). Kakšne so bile njegove priprave? Zaradi epidemije in poplav je zelo malo obiskoval višje planine. Zato se je zadnjih nekaj mesecev vsaj dvakrat na teden povzpel na domače hribe, tudi na Boč in Donačko goro.

Zadan cilj so julija osvojile tri generacije družine. »Pogorje Breithorn v Švici ima tri vrhove. To so Zahodni, Srednji in Dvojčka. Na Zahodnega se zadnjih 350 višinskih metrov vzpenjaš po ledeniku. Nikjer ni niti skale niti rastline. Po vsakem obilnejšem sneženju naredijo prve naveze planincev novo gaz. Ni vnaprej določene poti. Letos je bila gaz na zelo strmem delu,« je opisal.

S sinom Gorazdom sta bila na vrhu četrtič, 20-letni vnuk Tim se je tja povzpel prvič, zato ga je bilo treba krstiti. Lipnik je s sinom in še enim članom Planinskega društva Vrelec ob obisku Breithorna pred dvajsetimi leti ustanovil Klub 4000+. Polnopraven član je lahko tisti, ki se vzpne na štiritisočaka in ki opravi slovensko transverzalo. Temu klubu se je doslej pridružilo že kar nekaj članov.

Letos je odprava z Jožetom Lipnikom na čelu srečala precej slovenskih navez. Na vrhu jo je pričakala skupina z najboljšo slovensko alpinistko Marijo Štremfelj in z Jožetovo diplomantko Ivano Leskovar. Ta skupina je na vrh spremljala invalidne planince. »Gore so še vedno skoraj kot moj drugi dom. Glede na leta izbiram lažje pohode,« je priznal čil in bister 90-letnik.