Zaradi neočiščenih cest se počutijo kot drugorazredni občani
Da je pravilo, da morajo krajani Planine pri Sevnici, ki živijo ob nekategoriziranih cestah, sami skrbeti za čiščenje snega, zastarelo, opozarjata prebivalca Podloga pri Bohorju. »Ljudje smo vedno starejši in teh nalog ne moramo več sami opravljati. Ponekod starejši krajani umirajo, doma ostajajo le ženske, če pride do snežnih padavin, so odvisni od pomoči sosedov, sicer pa je dostop do njihovih domov nemogoč. Če bi kje prišlo do požara, tudi gasilci ne bi mogli priti do hiš,« pravita. Pozivata, da naj se krajevna skupnosti, ki je ena najvišje ležečih v občini Šentjur, dogovori s pogodbenikom, ki bi izvajal zimsko službo. Krajevna skupnost odgovarja, da tamkajšnji proračun take ureditve ne omogoča. »Smo ena najbolj razvejanih KS. Če bi imeli pogodbenika, bi to bistveno preseglo sredstva, ki jih imamo na voljo. Zaradi tega bi se morali odpovedati vsem naložbam v posodobitev cest,« pojasnjuje tajnik KS Martin Luskar.
Bojan Krajnc iz Podloga pri Bohorju je sedem let sam čistil 700 metrov odseka asfaltirane, a nekategorizirane ceste, zdaj tega ne zmore več. Kot pravi, nekateri kmetje v soseščini sami očistijo sneg s posameznih odsekov cest, več odsekov v kraju ni očiščenih. »Eden od sosedov pride iz službe šele ob 17. uri popoldne, čeprav se trudi, je takrat sneg že zamrznjen. Dostop do domov je težek, vsi krajani nimamo vozil s štirikolesnim pogonom, da bi se lahko vozili po 15 centimetrov visokem snegu. Četudi je cesta očiščena snega, nato ni posipana s peskom in soljo, zaradi česar so razmere takšne, kot bi se vozili po ledu.« Kot pravi, imajo ljudje otežen dostop v službo, šoloobvezni otroci v šolo, v bližini živijo tudi občani, starejši od 80 let.
Krajnc je v družbi še nekaterih krajanov lani o problematiki, da ceste ostajajo neočiščene, govoril s šentjurskim županom mag. Markom Diacijem. »Župan je vztrajal, da se moramo glede težave pogovoriti v KS. Opažamo, da so med krajevnimi skupnostmi v občini izjemno velike razlike. Številne KS najamejo pogodbenika, ki čisti odseke, ki so več kot 250 metrov oddaljeni od glavne ceste. In tako s čiščenjem teh odsekov ni težav.«
Sogovornik še opozarja, da je KS Planina pri Sevnici ena od najvišje ležečih v občini. Ker so domovi in domačije na približno 600 metrih nadmorske višine, se mu trenutna ureditev zimske službe ne zdi primerna. »KS je morda res pred 20 leti sprejela določilo, da bo krajanom doplačevala za čiščenje cest. A danes so razmere drugačne.« Opozarja tudi, da je kategorizacija cest naloga KS. »KS bi za to morala poskrbeti prej, preden je asfaltirala našo cesto. Tako pa je najprej asfaltirala cesto, a je ta še vedno nekategorizirana.«
Prepričan, da je pluženje slabo urejeno
Cvetko Žagar je povedal, da je sneg s cest čistil 40 let, KS mu je to delo sofinancirala. Še drugi uporabniki ceste bi morali doplačati za to storitev, vendar po besedah Žagarja tega niso plačevali, Žagar pa plačila ni zahteval od njih. »Gre večinoma za starejše ljudi, ki imajo skromne pokojnine, zato se mi ne zdi prav, da bi jih terjal za denar.«
Nasploh ocenjuje, da je pluženje v KS, ki leži na visoki nadmorski višini in kjer so zameti, slabo urejeno. V eni od vasi so bili pred časom takšni snežni zameti, da so lahko sneg odstranili šele s pomočjo freze s smučišča Rogla. Tudi če kdo od sosedov v Podlogu pri Bohorju očisti cesto, je slednja očiščena za širino avtomobila, kar za Žagarja, ki ima kmetijo, ni dovolj. »Ko mi tovornjak pripelje krmila za živino, ne more priti do mene. Po krmila hodim sam z avtomobilom ali s traktorjem. Cesta ni posoljena, niti posipana. Vsak drug dan imamo na naši kmetiji odvoz mleka in smeti. Pred časom smo imeli smeti doma dva tedna, saj smetar po zaledeneli cesti ni mogel pripeljati do naše kmetije. Mleko sem sam s traktorjem peljal v dolino.«
Podobno kot Krajnc tudi Žagar svari, da reševalna ali gasilska vozila zaradi zaledenelih cest ne bi mogla do krajanov v primeru morebitnih nujnih zdravstvenih stanj ali požara. In dodaja, da se zaradi tega on in še nekateri krajani počutijo kot drugorazredni občani.
Ob obsežnejšem čiščenju manj naložb
Vprašanji, kako vidijo rešitev problematike in kako je zimska služba urejena v drugih krajevnih skupnostih, smo poslali Občini Šentjur, a odgovorov nismo prejeli. V službi za odnose z javnostmi so zapisali, da je za dogovarjanje o zimski službi na nekategoriziranih cestah pristojna KS.
Tajnik KS Planina pri Sevnici Martin Luskar je pojasnil, da je svet KS že pred 20 leti sprejel, da morajo za zimsko vzdrževanje nekategoriziranih cest, ki jih je v omenjeni KS 34 kilometrov, skrbeti krajani sami. KS jim za opravljeno delo sofinancira del stroškov. Za tokratno zimsko sezono znaša znesek sofinanciranja 25 evrov na kilometer za asfaltne poti in 30 evrov na kilometer za makadamske poti. Na stroške KS lahko dobijo tudi sol in gramoz za posip. »V KS imamo 85 takih odsekov nekategoriziranih cest in le v dveh primerih prihaja do težav. Čeprav imajo ljudje, ki se pritožujejo, doma vso mehanizacijo. Eden od omenjenih odsekov je bil pred nekaj leti asfaltiran. In to prav na način, da smo nekje denar prihranili, da smo nato vložili v posodobitev ceste.«
Foto: Cvetko Žagar
Preberite več v Novem tedniku
